OSNOVE ISLAMA

BESEDA ISLAM

Vdaja

To je razumljivo iz ajeta v Kur’anu:

„Za Gospoda je islam edina prava vera.“ (sura 3, ajet 19)

Ta vdaja zahteva popolno podreditev enemu in edinemu Bogu.

Pokornost

„Pri tvojem Gospodarju! Ti ne bodo verniki, dokler ne sprejmejo tebe (Muhammed a.s.) za razsodnika v medsebojnih sporih. Tedaj ne bi našli ugovora proti tvoji razsodbi in bi se povsem pokorili.“ (sura 4, ajet 65)

Popolna pokornost se zahteva od muslimana po vdaji, da bi se lahko oseba smatrala kot musliman. O tem se strinja naslednji ajet:

„Vernik in vernica nimata pravice ravnati po svoje, če Gospod in njegov poslanec odločita o nečem. Kdor ne posluša Gospoda in njegovega poslanca, je zagotovo zašel s prave poti.“ (sura 4, ajet 65)

Torej ko Allah in njegov poslanec nekaj določita ali predpišeta potem ljudje ne smejo ravnati po svoje in se temi ukazi celo zoperstaviti.

Poslušnost

„in poslušajte Boga in njegovega poslanca.“ (sura 3, ajet 132)

„O, verniki! Bodite poslušni Gospodu, bodite poslušni poslancu in vašim starešinam! Če niste istih misli o nečem, se obrnite na Gospoda in njegovega poslanca, če verujete v Boga in oni svet. Tako je boljše za vas, to je dobra rešitev.“ (sura 4, ajet 59)

„Kdor posluša poslanca, posluša tudi Gospoda. Če pa kdo obrača hrbet, nisi odgovoren zanj. Nismo te poslali za čuvaja.“ (sura 4, ajet 80)

To pomeni, da se obnašajmo tako, kot Bog zahteva v Kur’anu in hkrati Muhammed a.s. v svoji suni. Odgovornost vsakega muslimana je, da posluša Božje besede in besede poslanca.

Iskrenost in namera

Srce muslimana mora biti čisto in odkrito. Bog je čist in On edino sprejme čistočo,

„Dela se vrednotijo po nameri. Vsakdo bo imel nagrado za tisto, kar je nameril.“ (izreka Muhammeda a.s. – Sahih Buhari)

Mir

Mir (selam) je omenjen na mnogih mestih v Kur’anu in je sigurno najbolj iskana lastnost na svetu.

„Es-Selam“ (Mir) je tudi eno izmed atributov Boga, kateri je omenjen v Kur’anu.

„On je edini Bog! Razen njega ni drugega boga! On je Vladar, Sveti, brez pomanjkljivosti,; vsakomur zagotavlja varnost, saj bedi nad vsem: Mogočni, Vzvišeni, Ponosni! Slava Gospodu, vzvišen je nad tistimi, ki jih imajo za njemu enake!“ (sura 59, ajet 23)

BESEDA MUSLIMAN

Vsaka beseda v arabščini, ki ima predpono „mu“, določa pripadnika določene skupnosti, poklica, načina življenja itd. Beseda musliman je sestavljenka iz besed „mu“ in „islam“. Torej musliman pomeni: „Pripadnik islama“.

V KAJ MUSLIMANI VERUJEMO?

Vsi muslimani verujemo v:

Enega in edinega Boga (Allah)
Božje angele (meleke)
Božje knjige, objave (kitabe)
Božje poslance
Sodnidan
vse kar se zgodi, se zgodi z Božjo voljo in njegovo odločitvijo – v usodo

Vera v enega in edinega Boga – Allah

Muslimani verujemo v enega in edinega Boga, kateremu pravimo Allah (kaj pomeni beseda Allah). Ta Bog ima določene lastnosti (sifate), katere so:

BOG je in obstaja
BOG je eden
BOG je od nekdaj in za vedno
BOG ni ničemur podoben
BOG sam po sebi obstaja
BOG živi s svojim življenjem
BOG vse ve
BOG vse sliši
BOG vse vidi
BOG vse s svojo voljo dela
BOG je Vsemogočen
BOG govori s svojim božanskim glasom
BOG vse ustvarja, oskrbuje in raztvarja

Kaj nam Bog pravi v Kur’anu?

»Kdor pa se bo odvrnil od mojega svarila, bo imel težko življenje…« (Taha, 124) (ker bo zbegan, ne siguren, brez miru)

»Ali je mogoče dvomiti o edinem Bogu. Stvarniku nebes in zemlje?…« (Ibrahim, 10)

»Zakaj ne pogledajo neba nad seboj – kako smo ga postavili in okrasili! Na njem ni nereda!«(Kaf, 6) (vzvišeni Allah s tem ajetom poziva ljudi, da proučujejo in se ozrejo na nebo in zvezdne sisteme in da se prepričajo o njihovi popolnosti in zakonitosti in da s tem spoznajo Boga)

»Razprostrli smo tudi zemljo in po njej razmetali nepremične planine. Storili smo, da iz zemlje poganja raznovrstno prečudovito rastlinje, da bi razmislil in se spametoval vsak služabnik, ki se obrača k svojemu Gospodarju.« (Kaf 7-8)

»Na zemlji so znamenja za trdno verujoče, pa tudi v vas samih – ali ne vidite?« (Ez-Zarijat 20,21)

»Razkrivali jim bomo naše dokaze v vsemirskih prostranstvih, pa tudi v njih samih« (Fussilet 53)

»Veliko pa je znamenj na nebu in na zemlji, mimo katerih hodijo, od katerih se odvračajo.«(Jusuf 105)

»Vedi, da razen Gospoda ni drugega boga!« (Muhammed 19)

Sura Ihlas pravi:

»Reci: ‚Allah je eden,

Allah je pribežališče vsemu,

Ni rojen in ni rodil,

in nihče Mu ni enak.’«

Širk

V prejšnjem poglavju smo govorili o Tevhidu, kar pomeni „edinost“. Sedaj se bomo osredotočili na besedo širk in kaj vse lahko smatramo pod to besedo. Beseda širk pomeni pripisovati partnerje edinemu Bogu.

Forme širka:

Veliki širk:

– zaklinjati se na nekoga drugega kot na edinega Boga

– imeti namero ali se odločiti, da bi nekoga drugega oboževali kot edinega Boga

– ubogati nekoga, ki daje zakone, ki so proti edinemu Bogu

– oboževati, ljubiti narejen objekt ali bitje več kot pa edinega Boga

Manjši širk:

– obnašati se po verskih predpisih zaradi dobička, popularnosti itd.

– prisegati na nekoga drugega kot pa na edinega Boga

Opomba: Širk je tudi pripisovati kakršno koli Božjo lastnost predmetu. Naprimer: „Ta obesek mene varuje.“ ali „Ta obesek, kip meni prinaša srečo.“ itd.

Širk je strogo obsojen greh v islamu in z njim avtomatsko zapustite islam!

»Gospod vam ne bo odpustil, če imate koga za njemu enakega; druge grehe pa bo odpustil, komur bo hotel. Kdor ima koga za Gospodu enakega, potvarja resnico in hudo greši.« (En-Nisa 48)

Bog govori o kazni za nevernike:

»Niti en sam nevernik, ki umre kot nevernik, se ne bo mogel odkupiti z vsem blagom tega sveta. Takšne čaka mučno trpljenje, nihče jim ne bo pomagal.« (Ali-imran 91)

»Nikar ne misli, da se bodo izognili kazni…« (Ali imran 188)

Vera v Božje angele (meleke)

Kdo so Božji angeli (meleki)?

Božji angeli so razumna duhovna bitja, katera so stalno v Božji službi. Ustvarjeni so bili iz nura (svetlosti). Niso moškega niti ženskega spola. Ne jedo in ne pijejo. Po Božjem ukazu se lahko pojavijo v človeški formi.

Kakšne dolžnosti imajo angeli?

Angeli prenašajo Božje objave ljudem, pišejo njihova dela, prinašajo jim dobre misli in izpolnjujejo vse ostale Allahove ukaze.

Koliko je angelov?

Angelov je ogromno, a najbolj poznani so: Džebrail, Azrail, Mikail, Israfil, Kiramun-katibun in Munker in Nekir.

Katere so naloge omenjenih angelov?

Džebrail je prenašal objave (knige) od Allaha in jih dajal Božjim poslancem.

Azrail ločuje duše od teles v času smrti. On to dela z drugimi angleli, ki so specializirani za to.

Mikail z drugimi angeli izpopolnjuje določene zakone v naravi, kot so: pihanje vetrov, premikanje oblakov in padanje dežja, rast rastlin, daje barvo rastlinam, velikost in okus plodov in podobno. Angeli to delajo na način, ki je nam ljudem nepoznan in neviden.

Israfil ima nalogo, da bo pihnil dvakrat v rog »sur«. Ko bo prvič pihnil bo vse živo izumrlo, a ko bo drugič pihnil bo vse mrtvo oživelo.

Kiramen-katibun so angeli, kateri sledijo ljudem, pišejo njihova dela in prinašajo dobre misli.

Munker in Nekir sta dva meleka, katera bosta vprašala ljudi v posmrtnem življenju tri vprašanja: Kdo ti je Bog? Katerega Poslanca si sledil? Katera ti je vera?

Kaj so šejtani?

Šejtani so duhovna bitja, katera človeka nagovarjajo na zla dela.

Kako iščemo zaščito pred šejtani?

Iščemo zaščito od Allaha z besedami:

E´UZU BILLAHI MINE ŠŠEJTANI RRADŽIM

Zatekam se ALLAHU, da me zaščiti od prekletega hudičem.

Vera v Božje objave, knjige (kitabe)

Kaj so Božji Kitabi?

Božji Kitabi so objave, katere so ljudem objavili izbrani ljudje – Božji preroki.

Kdo je Božjim prerokom prenašal objave?

Božje objave je prerokom prenašal melek – angel DŽIBRIL.

Koliko je bilo Božjih kitabov?

Božjih kitabov je bilo 104, in sicer 100 suhufov – manjših zvezkov in 4 veliki Kitabi.

Kateri so to 4 veliki Kitabi?

TEVRAT – objavljen Musau – Mojzesu, alejhisselam,
ZEBUR – objavljen Davudu – Davidu alejhisselam
INDŽIL – objavljen Isau – Jezusu, alejhisselam
KUR´AN – objavljen Muhammedu alejhisselam.

Kur´an

Kaj je Kur’an?

Kur’an je zadnja Božja objava, katera je prišla preko Muhammeda alejhisselam in je objavljena vsem ljudem.

Kaj je v Kur’anu?

V Kur´anu je Božja modrost, Njegova pravila in zakoni o verovanju in obnašanju ljudi.

Na katerem jeziku je objavljen Kur’an?

Objavljen je na arabskem jeziku.

Kaj so muslimani dolžni do Kur’ana?

Muslimani so dolžni, da citirajo in preučujejo Kur’an in da se držijo njegovih modrosti, napotkov in pravil.

Kaj nam Bog pravi o edinosti Kur’ana?

»Reci: ‚Ko bi se vsi ljudje in džini zbrali v želji napisati takšen Kur’an. Takšne Knjige ne bi uspeli napisati, tudi če bi si pomagali med seboj!’« (Isra 88)

Če hočete več vedeti o vrednoti Kur’ana.

Vera v Božje poslance

Kdo so Božji poslanci?

Božji poslanci so ljudje, katerim je Allah poslal Svoje objave, da jih dostavijo in razložijo ljudem.

Koliko je bilo Božjih poslancev?

Božjih poslancev je bilo ogromno, a v Kur’anu jih je omenjenih 25.

Kateri so najbolj poznani preroki?

Najbolj poznani Božji poslanci so:

Adem (Adam), Nuh (Noe), Ibrahim (Abraham), Musa (Mojzes), Isa (Jezus) in Muhammed a.s.

Vsem prerokom so skupne določene lastnosti. Katere so to?

Te lastnosti so:

– vedno so govorili resnico

– bili so pošteni, zanesljivi

– točno in popolno so dostavili in pojasnili ljudem Božje objave. V izpolnitvi te dolžnosti so naleteli na številne ovire.

– Bili so čisti od greha

– Bili so pametni in ostroumni

Vera v Sodni dan

Kaj je Sodni dan?

Sodni dan je Kijametski (Apokaliptični) dan, ko bo Bog zopet oživel vse ljudi in jih poklical, da odgovarjajo za svoja dela.

Kaj je Mizan?

Mizan je tehtnica, na kateri se bodo tehtala in ocenjevala naša dobra in slaba dela. Kdor bo verjel v edinega Boga in delal dobra dela (izpolnjeval dolžnosti), bo nagrajen z Džennetom – rajem, a kdor bo delal slaba dela, bo kaznovan z Džehennemom.

Kaj je Džennet?

Džennet je mesto v onostranstvu, kjer bomo verniki večno uživali. Vsak vernik bo imel toliko visoko mesto v Džennetu, kolikor je delal dobro.

Kaj je Džehennem?

Džehennem je mesto v onostranstvu, kjer bodo grešniki kaznovani za svoje grehe. Grešni verniki bodo v Džehennemu dokler ne bodo kaznovani za tisto, kar so delali in potem bodo odšli v Džennet, ker so verjeli v enega in edinega Boga do konca svojih življenj.

Kdaj bo Sodni dan?

Samo Bog ve kdaj bo ta Sodni dan nastopil.

Odlomki iz Kur’ana o…

a)propadu tega sveta

»Ko pa bo zatrobil rog, ko se bodo zemlja in vzpetine dvignile in zatrobile pod udarcem, tedaj bo napočil konec sveta.« (El-Hakkah 13-15)

»Razdelilo se bo nebo – tisti dan bo nebo krhko! Angeli bodo stali na njihovih krajih, osmerica angelov pa bo držala nad seboj prestol tvojega Gospodarja.« (El-Hakkah 16-17)

»Ko bo sonce potemnelo, ko bodo zvezde popadale z neba, ko se bodo planine premaknile,…«(El-Tekvir 1-3)

b)ustvarjanje drugega sveta in ponovno oživljanje ljudi

»Zatrobil bo rog in umrli bodo tisti na nebu in tisti na Zemlji. Ostali bodo le tisti, ki jih bo Gospod izbral. Potem bo rog zatrobil drugič in naenkrat bodo vstali in čakali.« (Ez-zumer 68)

»Tako je, ker je Gospod Resnica, in ker resnično oživlja mrtve in je resnično vsemogočen, in ki bo ob uri oživljenja, ni dvoma, prišel in bo oživel tiste v grobovih. Nekateri ljudje se prepirajo o Bogu brez vsakega znanja, brez vsakega navdiha in brez Knjige vodnice.« (El-Hadždž 6-8)

»Človek pravi: ‚Ali bom po smrti zares oživljen?‘ Toda mar se človek ne spominja, da smo ga že enkrat ustvarili, prej pa ga sploh ni bilo?« (Merjem 66-67)

»Mar ste mislili, da smo vas zaman ustvarili in da se ne boste vrnili k nam?« (El-Mu’minun 115)

»Mar človek misli, da bo prepuščen sam sebi, da ne bo odgovarjal?!« (El-Kijameh 36)

»Resnično, ljubite ta minljivi svet onostranstvo pa zapostavljate.« (El-Kijameh 20 in 21)

»Na Sodni dan bomo postavili tehtnico pravice in nikomur ne bo storjena krivica. Tudi če bo nekaj tehtalo le toliko kot gorčično seme, bomo to kaznovali ali nagradili. Naša razsodba bo zadostovala.« (El-Enbije 47)

»Tisti pa, katerih dobra dela bodo lahka, bodo pogubljeni, ker niso priznavali naših dokazov.«(E’araf 9)

Vernikom bo rečeno…

»V miru vstopite vanj (Raj), to je večni dan.« (Kaf 34)

Vera v Božjo voljo (usodo)

Kaj to pomeni?

To pomeni, da vse kar se dogaja nastane z Božjo voljo in Božjim ukazom.

Ali je Allahu znano, kaj se bo zgodilo?

Allahu je znano vse kar je bilo, kar je in kar bo. On je Vsemogočen in Vseveden.

KATERE SO GLAVNE ISLAMSKE DOLŽNOSTI?

Koliko je glavnih islamskih dolžnosti oziroma šartov?

Glavnih islamskih dolžnosti ali šartov je pet:

Pripadnost Islamu – KELIME-i-ŠEHADET
Klanjanje predpisanih namazov (molitev)
Post meseca Ramadana
Zekat
Hadž

Pripadnost Islamu – KELIME-i-ŠEHADET

Kako glasi KELIME-i-ŠEHADET?

KELIME-i-ŠEHADET glasi: EŠHEDU EN LA ILAHE ILLELLAH VE EŠHEDU ENNE MUHAMMEDEN ABDUHU VE RESULUHU.

Kar v prevodu pomeni:

Verjamem in prisegam da ni drugega boga razen ALLAHA, in verjamem in prisegam da je Muhammed Božji suženj in Božji poslanec.

Kaj s tem izkazujemo i potrjujemo?

S tem izkazujemo in potrjujemo svoje verovanje in pokornost Allahu in Njegovemu poslancu Muhammedu a.s. Vsaki novi musliman mora prvo izgovoriti te besede, da bi postal musliman.

Klanjanje predpisanih molitev – NAMAZ – SALAT

Kaj je to namaz (molitev)?

Namaz (molitev) je vzvišeni način izkazovanja pokornosti in zahvale Allahu.

Kaj je vsakemu muslimanu dolžnost?

Vsak musliman je dolžan, da v teku dneva in noči klanja pet namazov (pet molitev) in te so:

SABAH – pred sončnim vzhodom
ZUHR – po prvi polovici dneva
ASR – pred sončnim zahodom
MAGRIB – ko sonce zaide
‚IŠAI – ko je popolna noč

Kakšna je dolžnost namaz (molitev)?

Namaz (molitev) je FARZ – stroga islamska dolžnost, katero ukazuje Kur’an in je tudi strogo ukazana s sunnetom (suno) Muhammeda a.s.

Kdaj je treba začeti klanjati?

Klanjati je treba začeti od sedmega leta starosti, vendar obvezni smo od desetega leta starosti pa do konca svojega življenja.

Odlomki iz Kur’ana in sunneta o molitvi:

„Reci vernikom, mojim služabnikom, naj molijo…“ (Ibrahim 31)

„Zapovej svoji družini molitev in bodi vztrajen pri tem!“ (Taha 132)

„Izbral sem te, zato poslušaj, kaj se ti bo razodelo! Jaz sem resnično Gospod. Razen mene ni drugega boga, zato se samo meni klanjaj in moli, da bi me imel vedno v mislih!“ (Taha 13 in 14)

„Človeku, ki se dela slepega, da mu ne bi bilo treba poveličevati Usmiljenega, bomo naprtili hudiče; postali bodo njegovi neločljivi tovariši.“ (Ez-zuhruf 36)

„Verniki bodo dosegli, kar želijo – ti, ki ti ponižno molijo.“ (El-Muminun 1-2)

Hadisi (izreke, dela Muhammeda a.s.):

»Namaz je glavni steber vere. Kdor opravlja molitev, ta čuva vero, a kdor ga ne opravlja ta ruši vero.« (el-Bejheki)

»Prva dolžnost, za katero bo vernik odgovarjal na Sodnem dnevu, je namaz.« (Et-Taberani)

»Ko vidite človeka, kateri obiskuje džamijo zaradi molitve, potrdite, da je vernik.« (el-Bejheki)

»Vernik je najbližji svojemu Godpodu Allahu, ko je na sedždi.« (Muslim) – Sedžda je položaj pri molitvi, ko se vernik s svojim čelom, nosom, prsti na nogah, dlanmi in koleni dotika tal

»Kdor vztrajno opravlja pet dnevnih molitev, ta bo živel srečno in umrl srečno.« (Ebu Davud)

»Kdor vztrajno opravlja namaz, on mu bo luč (skozi življenje in smrt), dokaz (da je vernik) in rešitev na Sodnem dnevu.« (Ahmed in Muslim)

V času svoje smrti je Muhammed izgovoril: »Namaz, Namaz!« (čuvajte ga)

Postiti mesec Ramadan

Kaj je Ramadan?

Ramadan je mesec, v katerem se je začela objava Kur`ana. V tem mesecu nam je Allah ukazal, da postimo oziroma, da od zore pa do sončnega zahoda ne jemo, ne pijemo, ne kadimo in se izogibamo drugim telesnim zahtevam – strastem.

Kaj je post?

Post je tako kot namaz zahvala in pokornost Bogu.

Kdo je dolžan postiti?

Postiti je dolžan vsak zdrav in umsko sposoben musliman in muslimanka.

Kaj je še treba vedeti o ramadanu?

Ramadan je mesec ibadeta in dobrodelnosti. Med Ramadanom se mnogo več recitira in proučuje Kur`an, poslušajo predavanja v džamijah in daje sadekatul-fitr. Ta mesec se v džema’atu klanja tudi teravih-namaz. Posebej smo dolžni, da se izogibamo slabim delom, besedam in mislim, saj je Ramadan mesec Allahove milosti in odpuščanja. Kdor ne more postiti med mesecem Ramadanom, je dolžan izpuščene dneve napostiti, čim bo to mogoče. Če med Ramadanom nenamerno nekaj pojemo ali popijemo post ne bo pokvarjen in bomo s postom lahko nadaljevali. Poleg ibadeta in zahvale Allahu ima post svojo zdravilno plat. Muhammed a.s. pravi: »Postite in zdravi boste!« Ramadan se konča z Bajramom, splošnim muslimanskim veseljem, bajramskimi čestitkami ter z obiskom pri sorodnikih, prijateljih in sosedih.

Zekat

Kaj je zekat?

Zekat je obvezno letno plačilo, katerega dajejo muslimani revnim muslimanom ali pa islamskim izobraževalnim ustanovam-madresam, fakultetam in podobno. Zekat znaša 2.5% od premoženja, na katerega se zekat daje.

Komu vse (točno) se lahko da zekat?

Zekat se po Kur’anskem ukazu lahko da:

siromaku, ki nima nič imetja
siromašnim osebam, ki imajo nekaj imetja, ampak jim to ni dovolj za preživetje
tistim ljudem, ki so se zadolžili in ne morejo odplačati dolga
potnikom, ki nimajo sredstev, da bi ve vrnili v svoja mesta
islamski skupnosti; za vzdrževanje islamskih šol ali pa za druge verske stvari

Katere so koristi od zekata?

Z zekatom dosežemo:

– zadovoljstvo in milost od Boga

– čistimo srca od škrtosti

– ščitimo imetje od tujega prava

– pomagamo ljudem v stiski

– odstranjujemo nasprotja in sovraštvo med bogatimi in revnimi

– pomagamo islamski skupnosti

Muhammed a.s. pravi o zekatu:

»Namaz je temelj vere, a zekat je most (moč) islama!«

»Tiste, ki delijo svoja imetja na Allahovi poti podobni so zrnu iz katerega uspe sedem klasov, a v vsakem klasu po sedem sto zrn.«

Hadždž

Kaj je Hadždž?

Hadždž je obisk Kabe v Meki.

Kdo je dolžan opraviti Hadždž?

Hadždž so dolžni opraviti enkrat v življenju vsi muslimani, ki so zdravi, pametni in sposobni.

Allah pravi v Kur’anu o Hadžu: „V njem so očitna znamenja in mesto, na katerem je stal Ibrahim (Abraham). Kdor vstopi vanj, naj bo brezskrben. Kdor more, naj roma k Hramu v Gospodovo čast. Kdor pa noče verovati – Gospod ni odvisen od nikogar!“ (Ali Imran 97)

Muhammed a.s. pravi o hadžu: »Za pravilno opravljen hadždž nagrada je samo Džennet (raj).«

Koliko farzov ima Hadž?

Hadž ima tri farze in to so:

1) ihrame obleči in nijjet (odločitev) opraviti

2) biti na Arefatu pred kurban-bajramom in

3) opraviti tavvaf okoli Kabe (okoli Kabe narediti 7 krogov).

HARAM IN HALAL

V islamu obstajata dve strani. Ena je halal (dovoljena) druga pa haram (prepovedana).

Bog nam je dovolil praktično vse, razen nekaterih stvari. Če počnemo te prepovedane stvari potem grešimo in v nekaterih primerih lahko celo zapustimo islam.

Poglejmo si, kaj je v islamu prepovedano:

– kufr – neverovanje v Boga in ostale temeljne resnice vere: angele, objave, poslance, Sodni dan in usodo

– širk – namesto v enega in edinega Boga verovati v druga, lažna božanstva: kipe, živali, naravne pojave, talismane in podobno. V to vrsto greha spada tudi podelitev svetosti in visokosti ljudem.

– preklinjati in podcenjevati Boga

– preklinjati poslance

– preklinjati, se šaliti in na bilo kakšen drug način poniževati islamske svetinje: Kur’an, Ka’bo, džamije, ezan, namaz, post in drugo

– piti in proizvajati alkoholne pijače, droge in ukvarjati se s trgovino z njimi

– jesti svinjsko meso in mast in druge izdelke od tega mesa

– žaliti in ne spoštovati roditelje in ne paziti na njih, ko so v težavah

– ubiti človeka, razen v samoobrambi

– lagati

– ne hoteti resnico povedati

– biti dvoličen

– imeti spolne odnose pred poroko

– prisvojiti si tujo last, krasti in uničevati

– napačno meriti (naprimer pri tehtanju zlata ali drugih stvari)

– žaliti

– živali zažgati na ognju ali pa jih na nek drug način mučiti

– opravljati in tuje slabosti izpostavljati (gibet)

– prenašati tuje besede

– zavidati tj. želeti nekomu slabo

– biti ohol tj. misliti, da si večvreden kot drugi, a druge s tem podcenjevati

– biti škrt

– dajati Temu svetu prednost nad Onim

– ne bati se Božje kazni

– vračati in takim ljudem verjeti

– namaz (molitev) ne opravljati

– post, zekat in hadždž ne izvršiti

– izvršiti samomor

To so samo NEKATERA dejanja, katere se muslimani MORAJO izogibati, če ne lahko celo zapustijo svojo vero in padejo v neverstvo.