Pokrivanje lica – nikab, burka, feredža

0

Pravzaprav to ni moja praksa, da pišem Muslimanom odgovore po internetu, kaj so rekli in kako so rekli, zato sem ta tekst tudi poslal direktno na IS RS. Moje besede so direktno namenjene celi slovenski javnosti in ne samo ga. Eli Porić, ki z vsakim svojim novim intervjujem buri duhove med muslimanskimi srci – bolj natančno ženskimi. Njene prejšnje ideje o hidžabu ne mislim komentirati, saj mi je jasno, da človek z »leti« spozna svoje napake in se tudi pokesa in vrne Islamu, komentiral pa bom njeno zadnjo izjavo, katero lahko najdete na spletni strani zadovoljna.si pod naslovom »Muslimanka v Sloveniji: ‘Samo z ruto sem popolna!’«. Morda se boste nekateri vprašali, zakaj to sploh počnem?! Odgovor na to vprašanje je zelo preprost, če pomislite, da ta oseba (ga. Ela) predstavlja Muslimanke v Sloveniji (in s tem tudi Islam) in da je njena napaka napaka vseh Muslimank v Sloveniji, ki so vključene v tako imenovano IS RS. Poleg tega pa tudi pišem ta tekst z namenom, da bi obranil čast Muslimank v Sloveniji, ki nosijo svoj nikab (feredžo, burko) s ponosom! Sestre rad vas imam v imenu Allaha! Moram še povedati, da naslednji tekst ni nikakor kritika ali pa oblika žalitve za tiste sestre, ki so se odločile nositi pravilno islamsko pokrivalo, ki odkriva samo lice in pesti, ampak je to samo dokazovanje, da je nikab še kako del Islama in islamskih predpisov – drage sestre, edino, kar vam lahko rečem, je: Naj vam Allah, s.w.t., da Raj za vaš trud in žrtvovanje, ki ga tak ubogi kos oblačila zahteva! Predlagam, da se kar lotimo tistega, kar me je zabodlo v oči (bolj natančno ušesa).

Članek sam me niti zanimal ni, saj pazim na to, kaj berem, ker ljudje smo tisto, kar beremo. Bolj od tega me je zanimal video, ki je (hvala Bogu) dolg samo 4 minute (sicer ga ne bi pogledal). V video je izjavila sledeče:

»Moram povedat, da burka nima veze z vero Islamom. Burka je samo običaj, ki ga, seveda, v nekaterih arabskih državah promovirajo, ampak pokrivanje popolnega obraza in oči je zame popolnoma nesprejemljivo.«

Tukaj pa nastanejo veliki problemi. Če je za njo to nesprejemljivo, to še ne pomeni, da je to samo običaj ali pa kot sama pravi, da nima veze s samo vero. Kakšen mesec nazaj sem si sposodil kratko knjigo z naslovom »Svakoj djevojci koja vjeruje u Allaha«, ki govori o pravilnem pokrivanju Muslimanke. Večina teh dokazov za pokrivanje lica lahko najdete v omenjeni knjigi.

 

  1. sura, 59. ajet:

»O, Glasnik vere! Reci svojim ženam, svojim hčeram in ženam vernikov, naj dajo svoja ogrinjala čez svoja telesa. Tako bodo prepoznavne, nihče pa jih ne bo nadlegoval. Allah pa odpušča in je milosten!«

Ibn Abbas, r.a., (zabeleženo v tefsirju od Taberija), ko pojasnjuje besede “naj dajo svoja ogrinjala”, jasno pravi: “Naj pokrijejo svoja lica!”

To tolmačenje Ibn Abbasa, r.a., je glavno tolmačenje tega kur’anskega ajeta. Večina mufesirov (oseb, ki tolmačijo Kur’an), če ne celo vsi, citira omenjeno tolmačenje za ta ajet.

Preden nadaljujem, naj samo na hitro omenim, kdo je Ibn Abbas, r.a., katerega tako vneto rad citiram, ko hočem tolmačiti kur’anske ajete. To je tisti družabnik Poslanca Muhammeda, s.a.w.s., za katerega je sam Muhammed, s.a.w.s., citiral molitev: “Allah, daj da razume vero in poduči ga razumevanju Kur’ana.” Vemo, da je Poslančeva dova (molitev) vedno sprejeta pri Vzvišenemu Allahu. Zaradi nje je Ibn Abbas, r.a., dejansko bil najboljši tolmač Kur’ana v celi zgodovini človeštva! Dobil je razne vzdevke, npr.:

– Tolmač Kur’ana

– Morje znanje

– Učenjak ummeta (muslimanske nacije)

Ibn Mes’ud, r.a., zanj pravi: “Diven je Ibn Abbas, tolmač Kur’ana!”

Abdullah ibn Omer, r.a., zanj pravi: “Izmed vseh pripadnikov ummeta je najboljši poznavalec tistega, kar je objavljeno Muhammedu, s.a.w.s., Ibn Abbas.”

Sedaj je čas za retorično vprašanje: »Je mogoče Ibn Abbas, r.a., običaj smatral za obvezen islamski predpis poslan od Allaha ali pa…?«

Ibn Džerir et-Taberi, imam vseh mufesirjev, pravi: “Allah, s.w.t., s tem ajetom spominja Poslanca, s.a.w.s., da svojim ženam, hčerkam in ženam vernikov reče: “Ne oponašajte sužnje, ko boste izstopale iz vaših domov zaradi neke potrebe, tako da boste odkrile lice in lase, ampak se pokrijte s svojimi ogrinjali.”, da jih ne bi nadlegovali grešniki, ko zvedo, da so to svobodne ženske.” (Džami’ul-bejan an te’wil ajil-Qur’an, 22./45)

Pravi Ibn Kesir: Prenaša Ali ibn ebi Talha od Ibn Abbasa, da je rekel: “Allah, s.w.t., ukazuje vernicam naj, ko bodo šle iz svojih domov zaradi neke potrebe, spustijo dele hidžaba z glav na lice in po potrebi odkrijejo samo eno oko.”

Muhammed ibnu Omer ez-Zemahšeri pravi: “Besede Allaha, s.w.t.: naj dajo svoja ogrinjala čez svoja telesa, pomenijo, da naj jih (prekrivala) vržejo preko svojih teles in z njimi pokrijejo svoje lice in pregibe.” (El-Kessaf ‘ala hakaikit-tenzil, 3/274)

Pravi šejhul-Islam Ibn Tejmijje: “Ženske so imele običaj, da se pokrivajo z džilbabi in ljudje so lahko videli njihova lica in pesti, ampak ko je bil objavljen ajet “naj dajo svoja ogrinjala čez svoja telesa”, je bila ta praksa prepovedana, tj. ženskam je bilo ukazano, naj nosijo kompleten džilbab.”

Ibn Mes’ud, r.a., je pojasnil, kaj je to džilbab: “Džilbab je ogrinjalo za celo telo, ki vključuje lice in pesti.” (Fetve od Ibn Tejmije, knjiga 2., str. 110)

Ibn Tejmijje na to pravi: “Džilbab je ogrinjalo, za katerega je Ibn Mes’ud, r.a., rekel, da je kot ogrinjalo, ki pokriva celo telo in vključuje tudi glavo, lice in pesti, zato ni halal (dovoljeno), da ženske odkrivajo svoja lica in pesti.”(Fetve od Ibn Tejmije 2.110 in knjiga Hidžab, str. 15)

O 59. ajetu 33. sure je imam Kurtubi rekel: “Ker je bil običaj Arabk, da oblačijo ostudno nošnjo in da odkrivajo svoja lica, kot to počnejo sužnje, in ker je to privlačilo moške poglede in misli, jim je Allah, s.w.t., ukazal, da se ogrnejo z ogrinjali, ko bodo šle ven zaradi (neke) potrebe.” (El-džami’u li ahkamil-Qur’an, 14./243.-244.)

Običaj ali del vere?

  1. sura, 31. ajet:

»Vernicam reci, naj hodijo s spuščenim pogledom in naj pazijo na svoje sramne dele. Naj ne dovolijo, da bi se videlo kaj od njihovega okrasja – razen tega, kar je tako ali tako zunaj.«

Ta ajet navajata sicer obe strani (torej, tisti, ki pravijo, da je dovoljeno pokazati lice in pesti, in tisti, ki pravijo, da mora ženska pokriti svoje lice – kot tolmačenje Allahovih besed: kar je tako ali tako zunaj).

Šejh Mustafa el-Adewi pravi: “Nismo uspeli najti niti enega verodostojnega podatka, v katerem je nekdo izmed ashabov tolmačil “kar je tako ali tako zunaj.” kot lice in pesti.” (El-hidžabu edilletul-mudžibin we subehul-muhalifin, str. 37)

Aiša, r.a., je rekla: “Naj se Allah usmili ženskam ensarijkam! Ko je bil objavljen ajet o pokrivanju, so one prepolovile svoja ogrinjala in z njimi pokrile svoje glave (s tem tudi lice), tako da so izgledale, kot da so jim na glave pristali krokarji.” (zabeležil imam Buhari)

Buhari je tudi zabeležil hadis, ki pravi: “…Aiša je imela običaj toliko jokati, da se je njeno pokrivalo na licu razmočilo s solzami.”

Imam Hakim beleži hadis, kjer Esma, r.a., jasno pravi: “Pokrivale smo svoja lica pred ljudmi.”

Aiša, r.a., prav tako pravi: “Klanjal je Poslanec, s.a.w.s., sabah molitev v džamiji, kateri so se udeležile tudi neke žene vernikov, ki so bile pokrite z ogrinjali. Zatem so se vračale k svojim hišam in nihče jih ni mogel prepoznati.”

Jasno vprašanje se tukaj samo postavlja: Zakaj jih nihče ni mogel prepoznati? Odgovor je naslednji: Ker so imele pokrita lica.

Vsi učenjaki v vseh teh 14. stoletjih so soglasni, da je nikab obvezen ali pa zelo priporočen. Imam Ahmed pravi, da je nikab farz (obvezen), imam Šafija pravi, da je farz, imam Malik in Ebu Hanife pravita, da je sunnet, tj. da je priporočen. Soglasje obstaja med muslimanskimi učenjaki, a to je, da če se učenjaki fikha (islamskega prava) strinjajo v dveh stvareh, potem ni dovoljeno, da nekdo uvede še eno, tretjo stvar. Ali ni čudno, da točno to počnejo ljudje, ki govorijo, da je nikab samo nek običaj in s tem popolnoma zavračajo mišljenje učenjakov, da je nikab obvezen (s tem tudi uvajajo tretje mišljenje!)? Tisti, ki pravijo, da je nikab mustehab (priporočen), dodajajo: Če se oseba boji fitne (skušnjav), potem je nikab obvezen!

Enes, r.a., prenaša o Poslancu, s.a.w.s., naslednje:

Da je Poslanec s.a.w.s. ostal med Hajberom in Medino tri dni, da bi lahko proslavil svojo poroko s Safijjo, r.a. Ashabi so tedaj rekli: “Če jo obvaruje pred pogledi, potem jo je vzel za ženo, a če tega ne stori, potem jo je vzel za sužnjo.” (Buhari) Allahov Poslanec, s.a.w.s., jo je obvaroval pred pogledi s tem, da si je ona pokrila svoje lice.

  1. sura, 60. ajet:

“Za ostarele ženske, ki si ne želijo več poroke, ni greh, če odložijo svoja ogrinjala, vendar ne smejo razkrivati delov telesa z okrasjem. Zanje je boljše, da so krepostne. Allah vse sliši in vse ve.”

Najbolje lahko razumemo zgornji ajet s pomočjo dogodka, katerega opisuje Asim Ahwel: “Vstopili smo v hišo Hafse bint Sirin (tabi’inka). Na njej je bil džilbab, s katerim si je pokrila lice. Rekli smo ji: ‘Allah naj se te usmili, ali ni Allah rekel: ‘Za ostarele ženske ni greh, če odložijo svoja ogrinjala…’? ‘Dobro, ampak kaj je rekel po tem?” je vprašala. Odgovorili smo ji: Zanje je boljše, da so krepostne.” (Hidzabul-mer’etil-muslime, 104-114.).

Počasi se že bližamo koncu citiranja dokazov. Poglejmo si, kaj nam sama zgodovina pravi, saj večina ljudi gleda na zgodovino kot na učiteljico človeštva.

El-Gazali, ki je umrl 500 let po hidžri, Ibn Hadžer el-Askalani, ki je umrl 851. leta po hidžri, Ibn Tejmijje, ki je umrl 728. leta po hidžri, En-Newewi, ki je umrl 676. leta po hidžri, in mnogi drugi učenjaki navajajo (POZOR), da je bila praksa in običaj VSEH MUSLIMANK skozi celo zgodovino, da pokrivajo svoja lica pred moškimi, ki jim niso mahremi(bližnji sorodniki). Ali se je resnično v vseh teh državah (vemo, da je Islamski imperij segal od Španije pa vse do Indije) nošenje burke prakticiralo zaradi običaja? To je islamska stvar in ne stvar običaja. Če vzamemo trditev, da je legitimno tudi mišljenje, da je ženski dovoljeno pokazati svoje lice, vam postavljam zelo enostavno vprašanje: “Kako to, da so vse Muslimanke v vseh teh 13. stoletij (razen zadnjega, 14. stoletja) pokrivale svoja lica in ves ta čas ignorirale to legitimno mišljenje? ZAKAJ SO VSE POKRIVALE SVOJA LICA?” Odkrivanje lica v muslimanskem svetu se je začelo po kolonizaciji. To pa mislim, da ne potrebuje niti argumentacije. Naslednja slika pove vse (glejte, kje je bila fotografija posneta):

Sarajevska čaršija leta 1926

 

Ne bom se ustavil samo pri tem! Vemo, da se bo večina imamov v IS RS izvlekla iz naslednje situacije s trditvijo, da oni sledijo hanefijsko pravno šolo in da jim ta šola pravi, da je odkrivanje lica dovoljeno. Brez dvoma, da je! To sicer tukaj nihče ne zanika, ampak vrnimo se na njihove lastne izvore, najbolje kar na balkansko zgodovino Islama:

Prekrivanje lica pri Muslimankah je bilo znano od časa poslanstva pa vse do današnjih dni. Brez dlake na jeziku lahko trdimo, da je pred manj kot 100. leti tak način prekrivanja žensk bil edino znan v muslimanskih družbah.

Potem se je pojavilo t.i. Gibanje »modernistov« znotraj islamske misli, ki je začelo zagovarjati tezo, da ženski ni obvezno pokriti lice. Med najbolj znanimi modernisti je egipčanski »učenjak« Muhammed Abduhu, na balkanskem prostoru pa reis Džemaludin ef. Čaušević, ki je, ko se je vrnil s študija v Istanbulu, začel pozivati v identične ideje kot Abduhu. Kot je bil dočakan Abduhu z nožem od strani tradicionalne islamske uleme (učenjakov) celega islamskega sveta, tako je bilo tudi s samim reisom Čauševićem od strani tradicionalne uleme balkanskih prostorov. Pri branjenju tradicionalnega pokrivanja (pokrivanja lica) se je izkazal predvsem mostarski muftija Ali Riza Karabeg, ki je v svojem delu »Razprava o hidžabu« navedel številne dokaze, da pokrivanje lica ni samo »običaj«, ampak je to stvar, ki je predpisana s Kur’anom (Koranom) in sunno (prakso Poslanca Muhammeda) in ki je vsesplošno znana med islamskimi pravniki, mufessirji in ostalimi islamskimi učenjaki.

Teza »odkrivanja lica« od strani tradicionalne uleme je bila imenovana kot »odkrivanje ženske«, čeprav govorimo samo o odkrivanju lica. Po pojavu modernistov je prišel na sceno komunizem in njegovi brezumni privrženci, ki so prepovedali Muslimankam, da pokrijejo svoja lica (naj je Allahovo prekletstvo na vse njih!). Od tega trenutka pa vse do zadnjih desetletij se je izgubila sled o pokrivanju lica na prostorih Balkana.

V in po času vojne na prostorih Balkana je pokrivanje lica dobilo svoj novi preporod in danes, hvala Allahu, ni mesta niti »čaršije«, kjer ni žensk, ki pokrivajo svoja lica. V tem istem času se pojavljajo ljudje, ki govorijo, da je takšen način pokrivanja tuj na prostorih Balkana (sem štejemo na žalost tudi ga. Elo Porić). Za njih pravim, čeprav se izogibam takšnim izjavam, da so takšni, kot jih je opisal arabski pesnik Ahmed Ševki, ko je opisal moderniste svojega časa: »Če bi lahko, bi tudi svoje umrle očete zanikali!«

Koliko je pokrivanje lica bilo pri ženskah znano na prostorih Balkana, nam najbolje opisuje Muhammed Hadžijahić v svoji knjigi »Porijekli bosanskih Muslimana«: »Dževdet-paša, inšpektor v Bosni, v svojem pismu od 2. maja 1864. leta, katerega je poslal velikemu vezirju, kjer je izrazil čudenje takega pojava, pravi: ‘…kako je videl dekleta od 20 do 25 let s fanti in pri tem niso nosila feredže.’ Zatem, ko opisuje Muslimanke v Bosni, pravi: ‘Dekleta v Bosni, dokler se ne poročijo, ne oblačijo feredže (nikab), ampak zato pokrivajo svoje glave s šali in z eno roko držijo oba konca šala in hodijo zelo vljudno’« (str. 84)

Oglejmo si, kaj pravi mostarski muftija Ahmed bin Muhammed v svojem delu Enfeu delail li tahsini suveril mesail: »Če človek ni siguren, da bo njegov pogled (v žensko) brez strasti, potem mu ni dovoljeno, da vidi njeno lice.« (Rokopis številka 966, Gazi Husrev-begova knjižnica, L-313)

Za že citirani ajet: »O, Glasnik vere! Reci svojim ženam, svojim hčeram in ženam vernikov, naj dajo svoja ogrinjala čez svoja telesa. Tako bodo prepoznavne, nihče pa jih ne bo nadlegoval. Allah pa odpušča in je milosten!«

Pravi Ismail Hakki el-Brusevi, zelo znan mufessir hanefijske pravne šole, v svojem tefsirju Ruhul-bejan, kateri je bil eden izmed zelo cenjenih tefsirjev na prostorih Balkana, da omenjeni ajet pomeni: »Ajet pomeni, naj pokrijejo svoja telesa in svoja lica, ko gredo ven iz svojih hiš zaradi potrebe, in naj ne gredo ven z odkritimi lici in telesi.« (7/240)

Znani mostarski muftija Ali Riza Karabeg pa pravi za omenjeni ajet: »Tj. na obraze in vse ostalo. O tem so soglasni vsi komentatorji, ki med nami živijo.« (Razprava o hidžabu)

Po vseh teh dokazih mislim, da je že popolnoma jasno vsakemu, da je nikab še kako del islamske družbe in Islama. Rad bi samo še dodal, da sem večinoma citiral argumente tistih, ki trdijo, da je nikab obvezen, in poudarjam, da tisti, ki trdijo, da je odkrivanje lica dovoljeno, prav tako pravijo, da je nikab priporočen, kar pomeni, da priznavajo nikab kot del Islama. Sedaj pa je čas za potezo ga. Ele Porić ali pa IS RS, katera odobrava take izjave, katere Ela daje v javnost, a to je, da se javno opraviči za to, kar je rekla, saj je s tem užalila na milijone Muslimank, ki nosijo nikab, po celem svetu in kar je glavno: Javno je zanikala prakso Poslanca Muhammeda, s.a.w.s.

Zaključujem svoj tekst s hadisom zadnjega Božjega Poslanca, Muhammeda, s.a.w.s., katerega je zabeležil Tirmizi: “Kdor teži k Allahovemu zadovoljstvu s tem, da bo razsrdil ljudi, Allah mu bo zadosten in ne bo odvisen od pomoči ljudi, a tisti, ki bo težil k zadovoljstvu ljudi s tem, da bo Allaha razsrdil, Allah ga bo prepustil ljudem.” (4/34)

Pustite odgovor

Your email address will not be published.