Selam spet vsem skupaj
Kot sem že omenil, sem po trekingu pristal v Varanasiju – sveto mesto vseh hindujcev. Razlog temu je reka Ganges, ki naj bi vsakega očistila vseh grehov. Zanimiva teorija, vendar je praksa čisto nekaj drugega in malo izven mojega okusa, pa ne zaradi dejstva da sem musliman in ne verjamem v te zadeve. Razlog leži drugje in sicer v odnosu hindujcev do te reke in mesta samega. Kot prvo se v njej kopajo ljudje zgodaj zjutraj z začetkom novega dne. Potem se kopajo še vmes skozi ves dan. Potem se v njej kopajo še živali, katere po vsej verjetnosti delajo v njej še kaj drugega kot samo to. Višje ob reki nekaj gospodinj pere obleke in posodo, takoj zraven se umiva veren hindujec po opravljeni veliki potrebi. Kaksnih 500 metrov nižje je mogoče opaziti mladenica, ki si v tej reki umiva zobe, ter drugega ki pije vodo iz te iste reke. Ganges je pa najbolj znan po temu, da po upepelitvi preminulih, stresejo ta pepel v reko.
Da skrajšam: tako reka, kot mesto samo je veliko, umazano, smrdeče, kar ne izraža sveto mesto. Po nekaterih raziskavah voda v Gangesu za več kot 2000% presega število bakterij, ki so ne znosne za človeka!! Jaz se je nisem niti dotaknil. Če odmislimo umazanijo, je mesto kar zanimivo. V starem delu mesta najdes dobesedno prave labirinte ulic – tako ozkih, da je komaj dovolj prostora za enega človeka. Nemogoče je hoditi po njih in se pri tem ne izgubiti. Po dveh, treh zavojih po teh ‚hodnikih‘ naletiš na kravo, ki leži na tleh in mirno prežvekuje. Blokirala je prehod, vendar je nihče ne skuša motiti pri njenem opravilu – krava je za hindujce namreč sveta zival. Podobno je na cestah, kjer avtomobili, avtobusi, kolesarji drvijo takorekoč brez vsakršne logike. Na sredini ceste pa dve kravi mirno ležita in prežvekujeta tisto, kar sta čez dan pojedli (kaj bi to lahko bilo si ne upam niti pomisliti – trave namreč nisem opazil nikjer). Ob tem dejstvu se ne razburja nihče. Niti jih kdo poskuša vsaj umakniti s ceste, za voljo ljudi in prometa (seveda so bili zamaški) kot zavoljo njih samih. Podobne zadeve je opaziti povsod.
Indijci so verni hindujci. Templji so vedno polni ljudi, vsi vstopajo v njih s strahospoštovanjem in z vpognjeno glavo. Turistom je vstop dovoljen, s tem da je v najbolj spektaluranih templijh fotografiranje striktno prepovedano. Vendar sem bil vseeno vesel, da sem lahko pokukal v njihov svet čaščenja bogov. Vsi templji so bili sila zanimivi, čeprav se sčasoma začnejo podrobnosti ponavljati – če si videl dva – si videl skoraj vse. V vsakem so pristone slike bozanstev, okrašenih z roznimi venčki in z dišečimi palčkami. V nasprotju s strogimi verskimi prepričanji in navadami me je osupnilo veliko zanimanje za igre na srečo. Ljudje v Indiji radi kockajo, ampak zaradi prepovedi klasičnih igralnic, vsi igrajo v spletnih igralnicah in to počnejo ure! Izvedel sem, da je ena najbolj obiskanih igralnic v Indiji https://www.sansdepot.casino/bonus-sans-depot.html, zaradi zanimivih ponudb nobenega bonusa, ki igralcem omogoča brezplačno igranje njihovih najljubših igralniških iger.
Odnos ljudi do turistov je pa čisto druga zgodba. Tako težkih ljudi nisem do sedaj srečal se nikjer. Zdi se kot da čisto vsak (kar seveda ni res) hoče od turista izvleči denar. Tukaj v vsaki ulici najdeš 40 voznikov riks, ki sedijo eden zraven drugega in ko se sprehodiš mimo njih ti čisto vsak, vsaj triktrat ponudi svoje storitve, pa čeprav je slisal, ko si že njegovemu kolegu zraven njega rekel, da ne rabiš prevoza z rikso. Ko prideš do naslednje ulice – se zgodba ponovi. Potem so tukaj številne stojnice s hrano, pijačo, oblekami, suvenirji, sadjem, zelenjavo… Vsak vpije za tabo in ko si že 15 metrov oddaljen od njega, še vedno slišiš kako te nagovarja, da kupiš kaj od njega. Na začetku se mi je vse skupaj zdelo naravnost smešno, potem sem se na njih navadil, še kasneje so mi začeli piti kri in energijo. Kot da ni dovolj 40 stopinj vročine, dren vsepovsod, izpušni plini in smrad kanalizacij. Kasneje so mi šli najbolj na živce navadni mladeniči, ki niso prodajali absolutno ničesar in tudi ničesar niso hoteli od tebe. Ničesar tudi niso hoteli dati. Nagovorili so te enostavno samo zato, ker si turist. Pogovor je bil totalno brez vsakršnega pomena in namena in je ponavadi sestavljal vedno (res vedno) ista vprasanja: Hello sir, how are you in where are you from. Ko si na njih odgovoril, je on pokimal z glavo in odšel naprej. Ne ve kje je Slovenija in ga niti ni zanima – vprašanje je bilo čisto brezveze!! Ko 50x odgovoriš na ista vprasanja, končno pogruntaš, da je edini način, da se rešiš trapastih vprasanj, da jih preprosto ignoriras. Vsak od njih ponovi svoje največ 4x, potem odneha in ti si prihranil energijo in živce. Eden mi je pa postavil zanimivo vprasanje, na katerega sem moral odgovoriti. Vprasal me je zakaj turisti vedno ignoriramo Indijce. Ta je zadel v črno in z veseljem sem mu odgovoril, da ko že neštetokrat odgovoriš na ista vprasanja, da ti gre vsak, ki te ogovori že posteno na živce in da je ignoriranje edina rešitev itd. Poslušal me je do konca in ko sem od njega pričakoval pametno pripombo ali vsaj še kakšno pametno vprašanje, sem ga skoraj usekal, ko sem slišal, kaj je izustil. Rekel je: Where are you from? Ni me niti poslušal. Sploh ga ni zanimalo. Še eno vprašanje totalno brez vsakršneg pomena. Zamahnil sem z roko in se odpravil naprej.
V Indiji sem se zadržal daleč premalo časa, da bi lahko vpil vse zvoke in barve, ki jih Indija ponuja. Vendar tisto malo, kar sem doživel, se mi je zdelo zanimivo. Indijo je najlažje opisati kot kaos z veliko začetnico. Če to sprejmeš, potovanje postane nepozabna izkusnja!!
Naslednjič verjetno še malo Indije…
