Naj je hvala Najvišjemu Allahu, Gospodarju svetov, naj je mir Resulullahu (preroku), sallallahu alejhi ve sellem, njegovi častni družini in vsem ashabom (apostolom).
Vsemogoči Allah je poslal Preroka, sallallahu alejhi ve sellem, da ljudi povleče iz teme in uvede v svetlobo islama, počastil ga je z velikimi znamenji in mudžizami, nadnaravnimi deli. Od tod je Častni Kur’an najboljša objava in zavzema najboljše mesto. V dveh sahihih so zabeležene naslednje Resulullahove, sallallahu alejhi ve sellem, besede: »Ni preroka, a da mu Allah ni dal znamenja, v katera so verjeli ljudje, a tisto kar sem jaz dobil je Objava, katero mi je Allah objavil in pričakujem, da bom imel največ privržencev na Kijametskem dnevu.« (Buhari in Muslim)
To je Kur’an častni, Knjiga blagoslovljena, Allahova objava: »Elif-lam-ra. To je Knjiga, katere se ajeti (verzi) nanizajo in od časa do časa objavljajo, od Modrega in Vsevednega…« (Hud, 1)
On je Allahov, dželle šanuhu, govor, ni narejen, od Njega je potekel in njemu se bo vrnil: »In Kur’an je sigurno objava Gospodarja svetov; prinaša ga zanesljivi Džibril (Gabrijel) na srce tvoje da opomniš na jasnem arabskem jeziku…«(Eš-Šu’ara, 192-195)
Najbolj skladen, najbolj jasen, najlepši govor… Jasno je razločil dovoljeno od nedovoljenega: »…laž ji je tuja, bila s katerekoli strani, ona je Objava od Modrega in hvale dostojnega.« (Fussilet, 42)
V njem so odlomki o prejšnjih narodih, novice o bodočnosti, on sodi med verniki…
Resnični govor, laž ni, kdor ga zanemari, Vsemogoči ga bo uničil, kdor išče pot mimo njega, Allah ga bo v zablodo odvedel…
Allahova čvrstost, opomin svetovom, Prava pot…
Njegove so mudžize večne, kdor po njemu sodi, pravilno sodi, kdor z njim kliče, pravilno poziva: »Allah priča da je resnica tisto, kar se objavlja, objavlja se tisto, kar On edini ve, a meleki (angeli) pričajo; a dovolj je Allah kot priča.« (En-Nisa, 166)
Najvišji Allah mu je dal visoko mesto in ljudi po njemu klasificiral: kdor ga uvaža, Allah ga bo vzljubil in vzdignil, kdor ga prezira, On ga bo ponižal,. Resulullah, sallallahu alejhi ve sellem, je rekel: »Resnično Allah s to Knjigo vzdiguje nekatere, a nekatere ponižuje.« (Muslim)
Odnos s Kur’anom
Kdor pogleda v naš odnos s Kur’anom, bo videl, da smo namerno naredili to poglavje, saj se nemarno obnašamo proti Objavi: nerado ga beremo, malo si zapomnimo, o njemu ne razmišljamo, nimamo nikakršnega resnega pristopa…
Na veliko žalost ugotavljamo, da si veliko muslimanov vzame čas za bilo kaj, a za Častni Kur’an najmanj. Mnogi svoje življenje tratijo z: gledanjem raznih nadaljevank, branju neresnih, nemoralnih časopisov (revij), poslušanju muzike in pesmi, a za Kur’an si ne vzamejo niti minuto… Kaj jim je bolj pri srcu od teh dveh nasprotij? S tisto stvarjo s katero bodo zaposleni, na Sodnem dnevu jih bo doletela, ker: »Človek bo s tistim, katerega ljubi na Sodnem dnevu.« (Buhari in Muslim)
A mnogi, kateri ga berejo, ne posvečajo dovolj pozornosti pravilnemu izgovarjanju črk, a da o razmišljanju ne govorimo. Ajete, na katerih so izbrane generacije Ummeta se ustavile, razmišljale celo z jokom, ignorantsko beremo in srca nam niti malo ne zadrhtijo; niti je v srcu strahospoštovanje, niti so na obrazu solze. Resnico je rekel Vzvišeni Allah, ko je opozoril: »Ampak vaša srca so potem postala trda, kot kamen ali pa še bolj…« (El-Bekara, 74)
Kaj po tem ignoriranju na Tem svetu obstaja večja nesreča ali test!
Častni je Kur’an: »Dokaz za človeka ali proti njega,« opozoril je Resulullah, sallallahu alejhi ve sellem, kar je zabeleženo v Muslimovem Sahihu. A Osman, radijallahu anhu, je govoril: »Da so vaša srca čista, ne bi se zasitila Kur’ana.«
Odlike Kur’ana in njegovih privržencev
Številni hadisi in ljudje, kateri živijo v skladu z njegovimi pravili, brez zadržkov govorijo o veliki vednosti in mestu Častne Knjige v islamu. Nekateri hadisi:
»Resnično je Allah izbral naslednike Kur’ana, oni so Allahovi ljudje, Njegovi izbranci.« (Ahmed in Nesai)
»Kur’an bo zagovornik na Sodnem dnevu. Kdor ga izbere za svojega vodiča, ga bo (Kur’an) pripeljal v Džennet (raj). Kdor ga zanemari, ga bo pripeljal v Džehennem.« (Ibnu Hibban in Taberani)
»Kdor bo citiral Kur’an, druge z njim podučil in po njemu delal, njegovi starši bodo na Sodnem dnevu dobili krono, katere svetloba bo močnejša od sončeve in ogrinjala, katera so vrednejša od celega Dunjaluka (Tega sveta). Ko bodo vprašali, zakaj so to dobili, jim bo povedano: ‚Zaradi vašega otroka, kateri se je držal Kur’ana.’« (Hakim)
»Kdor zrecitira vsakega večera 10 ajetov, ne bo vpisan med nemarne. Kdor zrecitira vsakega večera 100 ajetov, bo vpisan med strahospoštovane.« (ibn Huzejme in Hakim)
»Recitiraj Kur’an, on ti je luč na zemlji in okras na nebu.« (Ibn Hibban)
»Vid veličanja Allaha je tudi to, da človek spoštuje pametnega muslimana in hafiza Kur’ana, brez pretiravanja…« (Ebu Davud)
»Kadar se ljudje zberejo v džamiji, da berejo Kur’an in medsebojno ga proučujejo, na njih se spusti mir, obda jih milost, meleki jih pokrijejo s krili, a Allah jih omeni pri melekih.« (Muslim)
»Ljudi v namazu (molitvi) vodi, kdor največ ve iz Kur’ana.« (Muslim)
»Kdor se nauči prvih deset ajetov iz sure El-Kehf, bo zavarovan pred Dedžalom.« (Muslim)
»Hafizu bo na Sodnem dnevu povedano: ‚Citiraj Kur’an tako, kot si ga citiral na Dunjaluku, in plezaj, tvoja bo stopnja tam, kjer boš zrecitiral zadnji ajet!« (Ebu Davud in Tirmizi)
Dolžnosti vezane za Kur’an so resnično velike. Človek, kateri želi, da se reši Ognja in vstopi v džennetske vrtove, mora voditi račun o Častni Knjigi. Ljubezen do njega je manifestacija in merilo ljubezni do Gospodarja, Najvišjega Allaha. Ibn-Abbas, radijallahu anhu, je govoril: »Kdor želi vedeti, če ljubi Allaha, naj pogleda v svoj odnos s Kur’anom: če njega ljubi, ljubi Allaha, dželle šanuhu; Kur’an je Allahov govor.«
Dolžnosti so naslednje:
Učenje in proučevanje
Resulullah, sallallahu alejhi ve sellem, je rekel: »Najboljši med vami je tisti, ki se uči Kur’an in z njim poučuje.« (Buhari) Resnično je branje Kur’ana, njegovo učenje in proučevanje eden od najboljših vidikov približevanja Najvišjemu Allahu. Habbab, radijallahu anhu, v tem smislu je rekel: »Približaj se Allahu kakorkoli lahko, a ne boš se mu približal z dražjim delom, kot citiranjem Kur’ana.« Resulullah, sallallahu alejhi ve sellem, je o naslednikom Kur’ana rekel: »Kdor natančno bere Kur’an, bo v družbi častnih pisarjev, a kdor ga bere s težavo in jecljajoče, bo imel dvakratno nagrado.« (Muslim) Važen detalj: pomembno je imeti čisto namero, ko beremo Kur’an. Tisti, kateri bodo neiskreni bralci Kur’ana, nastradali bodo na Sodnem dnevu. Prerok, sallallahu alejhi ve sellem, opozarjal je, da bo eden od trojice, katerimi bo zažgan džehennemski (peklenski) ogenj tisti, kateri je neiskreno bral Kur’an in z njim poučeval, da bi ljudje o njem govorili: učen je!
Redno branje
Vsemogoči Allah je rekel: »Tisti, kateri Allahovo Knjigo berejo in molitev izvršujejo in od tistega s čemer jih Mi oskrbujemo delijo, in tajno in javno, lahko pričakujejo nagrado, katera ne bo izginila, da jih On nagradi za to, kar so delali in še jim iz obilja Svojega da, ker On mnogo oprošča in blagodaren je.« (Fatir, 29-30) Seveda njihova nagrada ne bo izginila, ker je obilna: »Kdor prebere eno črko iz Kur’ana, vpisano mu bo eno dobro delo, a dobro delo je vredno desetkrat toliko. Jaz ne pravim, da je elif-lam-mim ena črka, ampak je elif črka, lam črka in mim črka.« (Tirmizi) zato vztrajaj, da vsak dan prebereš del Kur’ana. Beri ga počasi, z razmišljanjem. Svoj glas pri tem olepšuj, kolikor lahko. Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, je rekel: »Allah ne daje pozornost ničemur, kolikor jo daje Preroku, ko olepša glas, ko citira Kur’an natančno in naglas.« V drugem hadisu je: »Ne pripada nam tisti, kateri ne bere Kur’ana melodično.« (Buhari)
Pomnjenje in ponavljanje
Resnično je pomnjenje in ponavljanje Častnega Kur’ana odlika ambicioznih in iskrenih muslimanov. Takšne je Prerok, sallallahu alejhi ve sellem, obdaril s tem, da jim je rekel, da jih ne bo opekel džehennemski ogenj: »Kadar bi se Kur’an izpisal na kožo, Allah ne bi dopustil, da se zažge.« (Bejheki) Če si človek ne more zapomniti celega Kur’ana, naj vsaj vztraja, da ne bo eden od tistih: »Kdor ne pomni nič od Kur’ana, izgleda kot zrušena hiša.«
Na koncu, ali imamo čas za kesanje? Ali se teoba (kesanje) še sprejema? Ali smo zamudili?
Seveda, kesanje je možno, vrata teobe so še odprta in nismo zamudili.
Dragi brat/sestra, želim ti dobro, podaj mi roko in skupaj se pokesajmo za nemarnost proti Allahovi Knjigi, Častnemu Kur’anu, preden ga ne bomo mogli najti na Zemlji, preden bo vzdignjen, kot je omenjeno v avtentičnem hadisu.
Allahu naš, Gaspodar sedmih nebes, Gospodar Arša velikega. Ti nam podaj moči, da vzpostavio čvrsto vez s Častnim Kur’anom in naredi, da se preselimo na Ahiret v takem stanju.
