Ali je res Poslanec Muhammed (s.a.w.s.) kopiral Kur’an iz Biblije?

Mnogi kritiki trdijo, da Poslanec Muhammed ni avtor Kur’ana in da ga je plagiral od drugih ljudi ali iz prejšnjih zapisov.

1. Muhammed se je naučil Kur’an od rimskega kovača, ki je bil kristjan

 

Pogani so Poslanca obtožili, da se je naučil Kur’an od rimskega kovača, ki je bil kristjan in je živel na obrobju Mekke. Poslanec ga je pogosto obiskoval in ga opazoval pri delu. Dokaz, da to ni res, dobimo v Kur’anu v suri An-Nahl; poglavje 16, verz 103:

 

„Dobro vemo, da nekateri govorijo: »Poučuje ga navaden smrtnik!« Toda mož, na katerega namigujejo, govori tuji jezik, Kur’an pa se razodeva v lepi arabščini.“

[Kur’an, 16:103]

 

Kako je lahko oseba, katere materni jezik je tuj in komaj govori arabsko – pa še to zelo slabo razumljivo -, vir Kur’ana, ki je napisan v čisti in pravilni arabščini?

Trditi, da je ta kovač Poslanca naučil Kur’an, je točno tako, kot da bi rekli, da je Kitajec, ki se je preselil v Anglijo, učil Shakespeara.

 

 

2. Muhammed (s.a.w.s.) se je naučil Kur’an od Waraqe – sorodnika Hatidže (r.a.)

 

Stiki Muhammeda (s.a.w.s.) s krščanskimi in židovskimi učenjaki so bili zelo omejeni. Najbolj poznan kristjan mu je bil slepi starec po imenu Waraqa ibn-Naufal, sorodnik Muhammedove prve žene Hatidže (r.a.). Čeprav je imel arabske korenine, je bil kristjan in je bil zelo dobro seznanjen z Novo Zavezo. Poslanec ga je srečal le dvakrat; prvič, ko je častil Kaabo (pred Poslančevim poslanstvom) in je Poslanca poljubil na čelo, in drugič, ko ga je Poslanec obiskal po svojem prvem prejetem razodetju. Waraqa je umrl tri leta pozneje, razodetja pa so se končala približno 23 let po njegovi smrti. Zato je smešno domnevati, da je bil Waraga vir vsebine Kur’ana.

 

 

3. Verske debate z Židi in kristjani

 

Poslanec je res imel verske debate s kristjani in Židi, ki so potekale v Medini 13 let po začetku razodetju Kur’ana. Trditev, da so bili Judje in kristjani vir Kur’ana ni pravilna, ker je imel Poslanec Muhammed (s.a.w.s.) v teh razpravah vlogo učitelja in jih je pozival, naj sprejmejo Islam, ter poudarjal, da so se oddaljili od svojega pravega nauka – Monoteizma. Veliko teh Židov in kristjanov je kasneje sprejelo Islam.

 

 

4. Poslanec se je naučil Kur’an od Židov in kristjanov, ki jih je srečal izven Arabije

 

Vsi zgodovinski podatki kažejo na to, da je Poslanec (s.a.w.s.) le trikrat zapustil Mekko pred svojim poslanstvom.

Pri devetih letih je spremljal svojo mater v Medino.

Med starostjo devet in dvanajst let je spremljal svojega strica Ebu-Taliba v Sirijo na poslovnem potovanju.

Pri petindvajsetih letih je peljal Hatidžino karavano do Sirije.

Nemogoče je domnevati, da je Kur’an nastal v slučajnih pogovorih in srečanjih s kristjani in Židi pri zgoraj omenjenih potovanjih.

 

 

5. Logična dejstva za dokaz, da se Poslanec ni naučil Kur’an od Židov ali kristjanov

 

Poslančevo življenje je bilo kot odprta knjiga, katero so lahko vsi videli. Celo razodetje je prišlo, ki je prosilo ljudi, da dajo Poslancu (s.a.w.s.) zasebnost v njegovem domu. Torej, če bi se Poslanec srečeval z ljudmi, ki bi mu povedali, kaj naj pove kot razodetje od Boga, to ne bi ostalo dolgo skrito.

Ljudje, ki so spremljali Poslanca in njegovo poslanstvo, ki je trajalo 23 let, ter sprejeli Islam, so bili zelo inteligentni in bi takoj opazili, kaj sumljivega v načinu razodetja Kur’ana.

Poslančevi sovražniki so njega in njegovo delo opazovali ves čas, da bi našli sporno stvar, s katero bi lahko dokazali, da je lažnivec, pa niso mogli dokazati ničesar, niti najbolj skrit zmenek z Židi ali kristjani.

Zgodovinsko in logično ne pride v poštev, da bi si lahko katerikoli človek lastil zasluge za nastanek Kur’ana.

 

 

6. Muhammed (s.a.w.s.) je bil nepismen

 

Teorijo, da je Muhammed (s.a.w.s.) avtor Kur’ana ali da ga je kopiral iz drugih virov, lahko zavržemo že z zgodovinskim dejstvom, da je bil Muhammed nepismen.

 

Allah je povedal v Kur’anu v Suri Al-Ankabut; poglavje 29, ajet 48 :

„Pred tem nisi prebral niti ene knjige, pa tudi s svojo desnico nisi nobene napisal, drugače bi lažnivci kaj sumili. „

[Kur’an, 29:48]

 

Allah (s.w.t.) je vedel, da bo veliko ljudi dvomilo v izvirnost Kur’ana in to pripisovalo Muhammedu (s.a.w.s). Zato je Allah v Svoji Božanski Modrosti izbral zadnjega in končnega poslanca, ki je moral biti ‘Ummi’ – kar pomeni nepismen – zato, da ne bi ljudje v svoji domišljavosti dvomili vanj. Zaradi tega so besede Poslančevih sovražnikov, ki so trdili, da je Kur’an napisal, oz. kopiral, izgubile na težnosti, toda še vedno so ostali tisti neverniki in ciniki, ki niso hoteli verjeti.

 

Allah ponavlja v Kur’anu v Suri Al A’raf; poglavje 7, ajet 157:

„…tistim, ki bodo sledili poslancu, glasniku vere, ki ne bo znal ne brati ne pisati in bodo našli njegov opis v Postavi in Evangeliju…“

 

Prerokba prihoda nepismenega Poslanca (s.a.w.s.) je omenjena tudi v Bibliji v knjigi Izaije; poglavje 29, verz 12 :

 

„Če pa dajo knjigo komu, ki ne zna brati…“

[Izaija, 29:12]

 

Kur’an priča o tem na štirih mestih, da je bil Poslanec (s.a.w.s) nepismen. Omenjeno je tudi v Suri A’raf poglavje 7, ajet 158 in Suri Al-Jumu’a poglavje 62, ajet 2.

 

 

7. Arabska verzija Biblije ni bila prisotna

 

Arabske verzije Biblije ni bilo za časa Muhammeda (s.a.w.s). Najbolj zgodnja verzija Stare Zaveze od  R. Saadiasa Gaona je izšla leta 900 – več kot 250 let po smrti našega ljubljenega Poslanca. Najstarejša arabska verzija Nove Zaveze od Erpeniusa pa je bila izdana leta 1616 – približno tisoč let po smrti našega Poslanca.

 

 

8. Podobnost Biblije in Kur’ana zaradi skupnih virov

 

Podobnost med Kur’anom in Biblijo ne kaže na to, da je bil prvi kopiran od slednjega. V resnici je to le dokaz, da imata oba skupen isti tretji vir; vsa Božja razodetja prihajajo iz istega vira – eden univerzalen Bog. Ne glede na to kaj so pozneje Judje in kristjani uvedli v stare zapise in deformirali njihovo originalnost, obstajajo nekatera področja, ki so ostala skupna mnogim religijam.

 

Res je, da je med Kur’anom in Biblijo nekaj podobnih vzporednic, toda na podlagi tega še ne morejo obtožiti Muhammeda (s.a.w.s), da je Kur’an kopiral. Podobno bi lahko rekli tudi za Jude in kristjane. Lahko bi trdili, da Jezus (s.a.w.s.) ni bil pravi poslanec in da je preprosto kopiral (Novo zavezo) iz Stare zaveze.

 

Podobnost je le v skupnem izvoru, kateri je eden in edini Bog, in v nadaljevanju osnovnega sporočila monoteizma. Ni res, da so kasnejši poslanci prevzeli svoja sporočila od prejšnjih.

Če recimo nekdo prepisuje med izpitom, zagotovo ne bo napisal, da je prepisoval od svojega soseda ali od gospoda XYZ. Poslanec Muhammed (s.a.w.s) je priznal in spoštoval vse prejšnje poslance in Kur’an tudi omenja razodetja drugim poslancem od Vsemogočnega Boga.

 

 

9. Muslimani verujemo v Tevrat,  Zebur, Indžil in Kur’an

 

V Kur’anu so štiri razodetja, ki so omenjena z imeni: Tevrat, Zebur, Indžil in Kur’an.

Tevrat je razodetje- Wahi dano Musi (a.s.) – Mojzesu.

Zebur je razodetje – Wahi dano Dawudu (a.s.) – Davidu.

Indžil je razodetje – Wahi dano Isi (a.s.) – Jezusu.

Kur’an je zadnji in končni Wahi – razodetje zadnjemu in končnemu Poslancu Muhammedu (s.a.w.s.).

 

Musliman mora verovati v vse Božje Poslance in v vsa Božja Razodetja. Vendar danes pripisujejo prvih pet knjig Stare Zaveze Mojzesu in Psalme Davidu. Poleg tega Nova Zaveza oz. štirje evangeliji niso Tevrat, Zebur ali Indžil, o katerih govori Kur’an. Te knjige Biblije lahko delno vsebujejo Božjo besedo, ampak vsekakor niso natančne, točne in niso popolna razodetja, ki jih je Bog dal Poslancem.

Kur’an predstavlja vse različne Allahove Poslance, kakor da pripadajo isti skupini; vsi imajo podobne poslanske misije in enako osnovno sporočilo. Zaradi tega si temeljni nauki veroizpovedi ne morejo biti v nasprotju, – tudi če je med enim in drugim Poslancem preteklo veliko časa – ker je vir vseh razodetij Vsemogočni Bog, Allah. Zato Kur’an pravi, da za razlike, ki obstajajo med različnimi religijami, niso odgovorni Poslanci, ampak njihovi pripadniki, ki so morda sporočilo narobe razumeli ali ga spremenili. Na Kur’an torej ne moremo gledati kot na zapise, ki medsebojno tekmujejo s poučevanjem Mojzesa, Jezusa in drugih poslancev. Nasprotno, to potrjuje sporočilo, ki so ga prenesli ljudem.

Drugo ime za Kur’an je „Furkan“, kar pomeni “merilo za presojo pravih in napačnih trditev“ in te je na podlagi Kur’ana mogoče določiti (kateri deli prejšnjih zapisov so Božja Beseda in kateri ne).

 

 

10. Znanstvene raziskave med Kur’anom in Biblijo

 

Če preletite Kur’an in Biblijo, boste našli nekaj točk, ki se vam bodo zdele povsem enake, toda če jih analizirate bolj podrobno, boste ugotovili, da obstaja razlika med njimi kot med kredo in sirom. Le na podlagi zgodovinskih podatkov je za nekoga, ki ni Musliman in kristjan, težko priti do sklepa, kateri od teh je pravilen; toda če pogledamo ustrezen odstavek z znanstvenega področja bomo takoj videli resnico.

 

1. a) Stvaritev vesolja v šestih dneh

Po Bibliji; prva knjiga Geneze, prvo poglavje je bilo vesolje ustvarjeno v šestih dneh in vsak dan je definiran kot štiriindvajseturno obdobje. V Kur’anu je omenjeno, da je bilo vesolje ustvarjeno v šestih Ayyamah, Ayyama je množina od leta, vendar ima ta beseda dva pomena; prvič to pomeni standard – štiriindvajset ur dneva t.i. obdobje

in drugič to prav tako pomeni fazo oz. obdobje – epoha.

V Kur’anu je omenjeno, da je bilo vesolje ustvarjeno v šestih Ayyamah. To se nanaša na stvaritev neba in zemlje v šestih dolgih obdobjih ali epohah; znanstveniki ne ugovarjajo tej izjavi. Vesolje se je izoblikovalo na milijarde let, kar je v nasprotju s konceptom Biblije, da je bilo ustvarjeno v šestih dneh po štiriindvajset ur.

 

 

1. b) Sonce je bilo ustvarjeno pred dnevom

Biblija pravi v prvem poglavju Geneze, verzih 3-5, da je prvi dan Bog ustvaril dan in noč. Svetlobno kroženje je rezultat zapletene reakcije zvezd, ki naj bi bile ustvarjene četrti dan v skladu z Biblijo (Geneza, prvo poglavje, verz 14-19). Nelogično je, da je bil rezultat svetlobe (dan in noč) ustvarjen prvi dan, izvor luči pa tri dni kasneje. Poleg tega je možen obstoj dneva in noči le po nastanku Zemlje in njenega kroženja okrog Sonca. V nasprotju z Biblijo, Kur’an ne daje nobenih neurejenih zaporedij o nastanku. Zato je nesmiselno misliti, da je Muhammed (s.a.w.s.) kopiral Kur’an iz Biblije v kateri je nelogično in fantazijsko zaporedje.

 

1. c) Nastanek Sonca, Zemlje in Lune

Glede na Biblijo; knjigo Geneze – prvo poglavje, 9-13 verz je bila zemlja ustvarjena tretji dan in sonce ter luna na četrti dan ;14-19 verz. Zemlja in Luna kot vemo izhajata iz izvirne zvezde – sonca. Zato je teorija, da je bila zemlja ustvarjena pred soncem in luno nesmiselna in ni v skladu s sončnim sistemom.

 

1. d) Rastlinstvo je bilo ustvarjeno na tretji dan in sonce četrtega dne

Po Bibliji, knjigi Geneze – prvo poglavje, verz 11-13 je bilo rastlinstvo ustvarjeno iz rodnih semen trav, rastlin in dreves; po verzu 14-19 pa je bilo sonce ustvarjeno četrtega dne. Kako je torej znanstveno mogoče, da bi se rastline pojavile brez navzočnosti sonca, kot pravi Biblija?

Če je bil Poslanec Muhammed (s.a.w.s) res avtor Kur’ana in ga je kopiral iz Biblije, kako se je torej izogibal napakam in zakaj v Kur’anu ni mogoče najti izjave, ki bi bila nasprotna z znanstvenimi dejstvi, med tem ko jih je v Bibliji precej?

 

1. e) Sonce in luna oba oddajata svetlobo

V Bibliji piše, da sonce in luna oddajata svetlobo. V knjigi Geneze, prvo poglavje- verz 16 je povedano : »Bog je naredil dve luči, večjo luč, da bi gospodovala dnevu, in manjšo luč, da bi gospodovala noči.«

Znanstveniki pravijo, da luna ne oddaja svoje lastne svetlobe. To potrjuje tudi predstavo v  Kur’anu, da je svetloba lune le odbita svetloba. Da bi pomislili, da je Poslanec Muhammed (s.a.w.s.) popravljal te znanstvene napake v Bibliji in jih nato prepisal pravilno v Kur’an, je brez smisla.

 

 

11. Adam (s.a.w.s) je bil prvi človek na zemlji in je živel pred približno 5800 leti

 

Po genealogiji Jezusa Kristusa v Bibliji do Abrahama (s.a.w.s) k prvemu človeku na zemlji Adamu (s.a.w.s), ki se je prikazal na zemlji pred približno 5800. leti je:

 

– 1948 let med Adamom (s.a.w.s.) in Abrahamom (s.a.w.s.)

– Približno 1800 let med Abrahamom (s.a.w.s.) in Jezusom (s.a.w.s)

– 2000 let od Jezusa (s.a.w.s) do danes

 

Glede na to, da je Judovski koledar star 5800 let, te številke ne morejo biti pravilne.

 

Imamo arheološke in antropološke dokaze, da je bil prvi človek na zemlji pred desettisočletji in ne le pred 5800 leti, kot pravi Biblija.

V Kur’anu je Adam kot prvi človek na zemlji omenjen velikokrat, toda nikjer ne piše noben datum ali obdobje, ko naj bi se pojavil na zemlji, za razliko od Biblije, ki je popolnoma v nasprotju z znanostjo.

 

 

12. Noe (s.a.w.s) in poplava

 

V Bibliji v knjigi Geneze poglavje šest, sedem in osem piše, da je bila poplava globalna in je tako uničila vse življenje na zemlji razen Noeta (s.a.w.s) in njegove ladje. Opis pravi, da je ta dogodek potekal 1656 let po stvarjenju Adama (s.a.w.s) in 292 let pred rojstvom Abrahama (s.a.w.s). Torej v času, ko je bil Noe (s.a.w.s) star 600 let. Potemtakem bi ta poplava morala biti v 20. ali 21. stoletju pred Jezusovim rojstvom.

 

 

 

Ta poplava je v nasprotju z znanstvenim in arheološkim dokazom, da sta bili enajsta dinastija v Egiptu in osma dinastija v Babilonu v obstoju brez kakšnih premorov civilizacije in ni prišlo do nobenih večjih sprememb v 21. stoletju pred Jezusovim rojstvom. To je v nasprotju s pripovedjo Biblije, da naj bi bil poplavljen ves svet. Pripoved o Noetu (s.a.w.s) in poplavi v Kur’anu ni v nasprotju z znanstvenimi ali arheološkimi dokazi: prvič v Kur’anu ni nobenega posebnega dneva ali leta, ko naj bi se to zgodilo, in drugič v skladu s Kur’anom poplava ni bila vsesplošna in ni uničila vsega življenja na zemlji. Kur’an še posebej navaja, da je bila poplava lokalizirana in je vključevala le Noetovo ljudstvo.

Nelogično je, da bi Poslanec Muhammed (s.a.w.s) popravljal napake o potopu, preden bi to omenil v Kur’anu.

 

 

13. Mojzes (s.a.w.s.) in Faraon

 

Pripovedi o Mojzesu (s.a.w.s) sta si v Kur’anu in Bibliji precej podobni. V obeh piše, da se je faraon utopil med tem, ko je poskušal ustaviti Mojzesa (s.a.w.s.), ki je vodil Izraelce skozi vodni odsek. V Kur’anu v suri Yunus (10:92) piše:

„Danes bomo rešili tvoje truplo, da bo opozarjalo tiste, ki bodo prišli za teboj. Mnogi ljudje pa so resnično ravnodušni do Naših znamenj!“

[Kur’an, 10:92]

 

Dr. Maurice Bucaille je po natančnih raziskavah ugotovil, da čeprav je bil Rames II znan po zatiranju Izraelcev, kot piše v Bibliji, je dejansko umrl med tem, ko je Mojzes (s.a.w.s) našel zatočišče v Mediani. Sin Ramesa II, Merneptah, ga je nasledil po njegovi smrti. Leta 1898 je bilo truplo Merneptaha najdeno v dolini Kraljev v Egiptu. Leta 1975 je dobil dr. Maurice Bucaille dovoljenje, da si je skupaj z drugimi zdravniki ogledal truplo. Ugotovili so, da je umrl zaradi utopitve ali od velikega šoka, ki ga je doživel pred utopitvijo. Torej ajet iz Kur’ana, kjer piše, da se bo njegovo telo ohranilo kot znamenje, je bil izpolnjen in Faraonovo truplo je danes v prostorih Egiptovskega Muzeja v Kairu. Ta ajet iz Kur’ana je pripravil dr. Maurica Bucaillea, da je začel študirati Kur’an in ugotovil, da ne more biti avtor Kur’ana nihče drug razen Bog. Kasneje je napisal tudi knjigo »Kur’an, Biblija in znanost« in sprejel Islam.

 

 

14. Kur’an je Allahova Knjiga

 

Ti dokazi so zadosti, da z njimi pokažemo, da Kur’an ni bil kopiran iz Biblije, ker je Kur’an Furkan – merilo za pravilno in napačno in bi ga lahko uporabili, da bi dešifrirali, kateri del Biblije je res Božja Beseda.

 

V Kur’anu v Suri Sedžda 32. poglavje, ajet 1-3 piše :

»Elif lam mim. Ni dvoma, to Knjigo razodeva Gospodar svetov, oni pa govorijo: »On si jo izmišljuje!« Ne, to je resnica tvojega Gospodarja; z njo opominjaj ljudstvo, ki ga prej ni še nihče opominjal in usmerjal na pravo pot.« [Kur’an, 32:1-3]