Novotarije (inovacije) v veri in mevludi

Hvala Allahu, ki je poslal Svojega Poslanca z napotitvijo in vero resnice, da bi jo vzdignil iznad vseh ver, čeprav to ni po volji nevernikom.

Prinašamo salavat in selam[1] na Allahovega sužnja in Poslanca, Muhammeda, kateri je zrušil širk[2] in odstranil zablodo, a vzdignil resnico in poziv k njemu, sallallahu alejhi we sellem[3]. A zatem:

Resnično je najboljši govor Allahova Knjiga, a najboljša napotitev je napotitev Muhammeda, sallallahu alejhi we sellem. Najhujše stvari so uvedene stvari. Vsaka uvedena stvar je novotarija (inovacija). Vsaka novotarija je zabloda. Vsaka zabloda vodi v Ogenj.

Cenjeni bralec, katera je to novotarija, na katero je opozoril šerijat[4] in jo opisal kot zablodo?

Novotarija ali bid’at jezikovno pomeni inovacija, a v šerijatski terminologiji:

‚Izmišljen način ali izmišljena pot v veri, katera je nasprotna šerijatu.‘ Torej, novotarija je vse tisto, kar je nasprotno sunnetu[5].

 

Šerijatski teksti o novotariji

1 – Od El Irbada ibn Sarija, radijellahu anhu[6], se pripoveduje, da je rekel: ‚Rekel je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem,: (Kdor bo živel od vas po meni, bo videl številne razhajanja. Tedaj se držite za moj sunnet in za sunnet pravičnih kalifov[7]. Čvrsto se držite, a čuvajte se uvedenih stvari, ker, resnično, vsaka novotarija je zabloda.)‘. Hadis so zabeležili Ahmed, Et Tirmizi, Ibn Madže, Ed Darimi, El Hakim. Za verodostojnega ga je ocenil šejh el Albani.

2 – Od Džabira ibn Abdullaha, radijellahu anhu, se pripoveduje, da je rekel: ‚Rekel je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem: (Tistega, katerega Allah napoti, nihče ga ne more odvesti v zablodo, a tistega, katerega On v zablodi pusti, nihče ga napotiti ne more. Najboljši govor je Allahova Knjiga, azze we dželle, a najboljša napotitev je napotitev Muhammeda, sallallahu alejhu we sellem. Najhujše stvari so uvedene stvari, a vsaka uvedena stvar je novotarija.)‘. Hadis sta zabeležila Muslim in el Bejheki, a pri njemu in pri En Nesaiji z verodostojno verigo pripovedovalcev: (Vsaka zabloda vodi v Ogenj.).

3 – Od Aiše, radijellahu anha, se pripoveduje, da je rekla: ‚Rekel je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem: (Kdor uvede nekaj novega v to našo stvar (vero), kar ni od nje, ne bo sprejeto.)‘.  Muttefekun alejhi, a v rivajetu Muslima: (Kdor stori delo, ki ni od naše stvari, ne bo sprejeto.) tj. zavrženo bo.

Rekel je Ibn Hadžer, rahimehullahi, ko je komentiral besede (Vsaka novotarija je zabloda): ‚Ta stavek je šerijatsko pravilo. Torej, vsaka novotarija je zabloda in ni od šerijata, zato ker je šerijat v celosti napotitev. Kar se pa tiče hadisa od Aiše, radijellahu anha, on je od natančnosti govora Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, in ta hadis je merilo zunanjih del, a delo inovatorja je zavrženo in nesprejeto, a učenjaki o tem imajo dva govora. Prvi: da njegova dela niso sprejeta. Drugi: da je inovator odbil Allahovo zapoved, ker se je postavil na položaj, kjer nasprotuje Allahu pa je tako predpisal v veri nekaj, kar Allah ni dovolil.‘

 

Govor ashabov[8], radijellahu anhum, o novotariji

Rekel je Abdullah ibn Mes’ud, radijellahu anhu: ‚Sledite, a ne uvajajte, ker vam je dovolj tisto, kar imate.‘. Pripovedovanje sta zabeležita Et Taberani in Ed Darimi s pravilno verigo prenašalcev.

Rekel je Abdullah ibn Omer, radijellahu anhuma: ‚Vsaka novotarija je zabloda, četudi je v očeh ljudi lepa.‘ Pripovedovanje je zabeležil Ed Darimi s pravilno verigo prenašalcev.

Neke prilike je Ibn Mes’ud, radijellahu anhu, videl ljudi, kako sedijo v mesdžidu[9] in vsak od njih je imel kamenčke. Med njimi je bil nekdo, ki je govoril: ‚Recite Allahu ekber[10]! 100-krat.‘ pa so ga ubogali. Zatem je rekel: ‚Recite La ilahe illallah[11]! 100-krat.‘ pa so ga ubogali. ‚Recite: Subhanallah[12]! 100-krat.‘ pa so to storili. Tedaj je Ibn Mes’ud, radijellahu anhu, rekel: ‚Pri tistem, v čigar roki je moja duša! Vi ste na boljši napotitvi od napotitve Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, ali pa ste sebi odprli vrata zablode.‘ ‚Mi smo želeli samo hajr[13]‚ – so rekli. ‚A koliko je tistih, ki želijo hajr, ampak ga ne delajo‘ – dodal je Ibn Mes’ud, radijellahu anhu. Pripovedovanje sta zabeležila Ed Darimi in Ebu Ne’im s pravilno verigo prenašalcev.

 

Učenjaki iz prejšnjih generacij o novotariji

Rekel je Imam Malik: (Kdor uvede v islam novotarijo, katero sam smatra za lepo, takšen obtožuje, da je Muhammed izneveril poslanstvo, ker Allah pravi: ‚Danes sem vam vašo vero izpopolnil in blagost do vas dopolnil, in zadovoljen Sem, da vam Islam bode vera.‘, pa tisto, kar tedaj ni bilo od vere, ne more biti danes vera.).

Rekel je Imam Šafi: (Kdor oceni nekaj kot lepo, dal je predpis.)

Rekel je Imam Ahmed, rahimehullah[14]: ‚Temelji sunneta so pri nas jemanje tistega, na čemer so bili ashabi Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, sledenje le-tem in zapuščanje novotarij, a vsaka novotarija je zabloda.‘

 

Nevarnost novotarije

1 – Delo inovatorja je zavrženo in nesprejemljivo.

2 – Onemogočeno mu je kesanje, vse dokler vztraja pri svoji novotariji.[15]

3 – Ne bo pil z vrela Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi we sellem.

4 – Inovator nosi greh za svojo novotarijo in grehe vseh tistih, ki mu sledijo do Sodnega dne.

5 – Inovator je preklet.

6 – Inovator je s svojo novotarijo vse dlje od Vzvišenega Allaha.

7 – Novotarija usmrti sunnet in menja vero.

8 – Novotarija je razlog za propad.

9 – Novotarija je glasnik kufra[16].

10 – Novotarija odpira vrata razdora, ki ni zgrajen na dokazih, ampak na strasteh.

11 – Ne dajanje prevelike pozornosti stvarem novotarije vodi v grešenje in nepokornost Vzvišenemu Allahu.

 

Dvomi[17] tistih, ki dovoljujejo novotarije, in odgovor le-tem

1 – ‚Tisto, kar muslimani vidijo kot dobro, to je pri Allahu dobro, a tisto, kar muslimani ocenijo kot slabo, to je pri Allahu slabo.‘

Kot prvo, ta hadis je netočen s strani, da je govor Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi we sellem. To je govor Ibn Mes’uda[18], radijellahu anhu, a govor Allahova Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, ni moč zavreči z govorom ashaba. Če bi predpostavili, da je pripovedovanje pravilno, potem nosi pomen, da je tisto, kar vsi muslimani vidijo kot dobro, pri Allahu dobro in lepo – to bi bilo zaradi idžmaa tj. soglasja, soglasje je pa dokaz. Tisti, ki smatrajo novotarijo za lepo, nimajo dokaza. Soglasje v terminologiji Usuli fikha je soglasje učenjakov v nekem času, a ne njihovih posnemovalcev, in ni dvoma, da so skoraj vsi, ki delajo novotarije, navadni ljudje, posnemovalci, ne pa učenjaki.

2 – Besede Omera, radijellahu anhu: (Lepa je ta novotarija.)

Ta govor se nanaša na teravijo[19], a teravija je sunnet. Moramo vedeti, da je Omer vzpostavil džemat na teraviji potem, ko ga je zapustil Allahov Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, boječ se, da bo postala vadžib[20]. Omer je rekel omenjeno, misleč na jezikovno novotarijo tj. inovacijo, ker džemat ni obstajal za čas Ebu Bekra[21], radijellahu anhu, ali pa je Omer potem, ko je osvetlil mesdžid pa se je narod zbral, videl, da je to nekaj novega tj. osvetlitev, pa je zato rekel: (Lepa je ta novotarija.) Prav tako, Omer je eden od pravičnih kalifov in njegov govor se jemlje za dokaz, vse dokler ne nasprotuje tekstu.[22]

3 – Napačno razumevanje hadisa, v katerem Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, pravi: (Kdor spomne v Islamu na sunnet[23], bo imel za to nagrado in nagrado tistih, ki mu sledijo v tem, brez da se njim zmanjša njihova nagrada.)

Ta hadis ima svojo zgodbo. Neke prilike so ljudje iz naroda Mudar prišli k Allahovemu Poslancu, sallallahu alejhi we sellem, a bili so goli in bosi. Ko jih je Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, videl, mu je lice prebledelo zaradi tistega, kar je videl od siromaštva. Zatem je ukazal Bilalu, naj zrecitira ezan[24] in ikamet[25], pa so opravili namaz[26], a potem je Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, imel govor, v katerem je ljudi spominjal na sadako[27]. Potem je prišel eden izmed ashabov, kateremu je roka komaj nosila tisto, kar je imel od sadake, pa jo je postavil pred Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi we sellem. Potem so ga drugi oponašali, vse dokler niso zbrali veliko hrane in obleke. Potem je Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, rekel: (Kdor spomne v Islamu na sunnet…), a sunnet, katerega je on vzpostavil, je dajanje sadake v revščini, a ni on ta, ki je uvedel sunnet sadake v osnovi[28].

4 – ‚Urf ali običaj

To je tisto, v kar je padla večina ljudi, od novotarij, ker so ti njihovi običaji tisti, katere so prevzeli od svojih očetov. To je isti razlog, zakaj so malikovalci negirali in zavračali resnico. Običaj v Islamu ni dokaz, (Mi smo, resnično, našli naše očete na tem in mi jim bomo, resnično, v tem sledili.) – 43. sura, 23. ajet

Ampak džemat – katerega pomen je omenjen v hadisih – ni večina, ampak je džemat tisti, kar ne nasprotuje sunnetu, četudi so ljudje v manjšini. Rekel je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi we sellem: (Islam se je začel z garibi[29] in vrnil se bo z garibi, kot se je začel, pa blagor njim).

Pravi Abdullah ibn Mes’ud, radijellahu anhu: ‚Džemat je skupina, katera je na resnici, četudi si sam‘.[30]

 

Od razlogov uvajanja novotarij:

1 – Džehl[31] o sunnetu in terminologiji hadisov, ker tako inovatorji ne delajo razlike med pravilnimi in slabimi hadisi. Tako lahko najdemo pri njih ogromno število slabih in izmišljenih hadisov, kot je novotarija o Svetlobi Muhammeda, katera ima svoj izvor v izmišljenem hadisu (Prvo, kar je Allah ustvaril, je svetloba tvojega Poslanca), kot tudi novotarija ustvarjanja vseh stvaritev zaradi Muhammeda, sallallahu alejhi we sellem, katera ima svoj izvor v lažnem ali apokrifnem hadisu (Da tebe ni, da tebe ni, nič ne bi ustvaril.[32]) Tisti, ki si je izmislil omenjeni hadis, je pozabil na dejstvo, da Muhammed, sallallahu alejhi we sellem, sploh ne bi bil poslan, če ne bi bilo stvaritev, ker Vzvišeni Allah pravi: (In Mi tebe nismo poslali razen kot milost svetovom) 21. sura, 107. ajet

2 – Omogočanje nevednežem, da dajejo fetve[33] in poučujejo in govorijo o Allahovi veri brez znanja.

3 – Običaji, na katere ne usmerja šerijat, niti jih priznava razum, kot je novotarija mevluda.

4 – Prepričanje v brezgrešnost imamov in dajanje stopnje svetosti šejhom, katera je blizu stopnji poslanstva.

5 – Sledenje mutešabih – ne tako jasnim – ajetom in hadisom in ne pozivanje na učenjake[34].

 

Mevlud:

Prvi, ki so izmislili in uvedli novotarijo mevluda, so bili kalifi fatimije v četrtem stoletju[35] v Kairu. Fatimije so od Ubejdija in nimajo nikakršne družinske veze s Fatimo[36], radijellahu anha. Fatimije so zindijci[37] in odpadniki. Navzven so rafidije – šiiti – ampak v notranjosti so kafiri[38]. Izmislili so si šest mevludov: mevlud Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, mevlud Alija, radijellahu anhu, mevlud Fatime, radijellahu anha, melvud Hasana in Husejna, radijellahu anhuma, mevlud kalifa el Hadirja.

Vsi mevludi so bili odstranjeni iz prakse za čas El Efdala ibn Emir el Džejjuša, zatem so se povrnili za čas El Amira bi Ahkamullaha el Fatimija 524 h.l., a ljudje so na mevlud do tistega časa skoraj že bili pozabili.

Prvi, ki je uvedel mevlud v Medino, je bil Irbil el Melik el Muzaffer Ebu Seid Kukburi v sedmem stoletju, čigar praksa se prakticira do današnjega dne.

Ti mevludi niso bili praksa predhodnih dobrih generacij prvih treh stoletij, niti praksa štirih imamov[39], ampak so jih šele kasneje uvedli zindijci in nevedneži.

Mevlud je novotarija v Allahovi veri in nikoli ne boš našel malikovalca, kateremu je odnos do Allaha pravilen, niti boš našel inovatorja, kateremu je odnos do sunneta Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, pravilen.

Rekel je šejh Salih el Fewzan, hafizahullah: ‚Od stvari, katere so ljudje uvedli od novotarij, je mevlud kot spominjanje na rojstvo Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, v mesecu Rebiul evvel. Ti ljudje so po pogledu na to novotarijo razdeljeni na nekoliko vrst:

1 – Nekateri to smatrajo druženjem, kjer se prebere zgodba o mevludu, kjer se nagovori ljudi ali odpojejo ilahije[40].

2 – Nekateri pripravljajo hrano in sladkarije in druge stvari, da bi to dali udeležencem.

3 – Nekateri imajo mevlude v mesdžidih, a nekateri v hišah.

4 – Nekateri poleg omenjenega ustvarijo mevlud kot druženje, katero se sestoji iz haram[41] stvari, kot so mešanje moških in žensk, muzika in ples, ali katero ima širk[42], kot je iskanje pomoči od Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, klicanje njega, iskanje pomoči v vojni proti sovražnikom in podobno.

In vse to, z vsemi vrstami in oblikami in različnimi namerami, ni dvoma, da je novotarija, haram in uvedeno v vero po prvih treh stoletjih.

Tisto, kar je primerno za muslimana, je, da oživlja sunnete in da usmrti novotarije, ter da ne dela nikakršno delo, vse dokler ne zve Allahov predpis o njem.‘

 

Tisti, ki dovoljujejo novotarijo mevluda, se vežejo za šubhe[43], katere so slabše od pajkove mreže. Te šubhe in dvome lahko omenimo kot sledeče:

1 – Smatrajo, da je to slavljenje Poslanca, sallallahu alejhi we sellem.

Odgovor na to je, da je slavljenje samo v posnemanju njega, uboganju ukazov, izogibanju prepovedi, a slavljenje ne more biti z novotarijami in grehi, a mevlud je to drugo – greh. Tisti, ki so največ spoštovali in cenili Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, so bili ashabi, kot je rekel Urve ibn Mes’ud Kurejšijem: ‚O ljudje! Pri Allahu, šel sem do cesarjev, kraljev in vladarjev, ampak nisem videl niti enega vladarja, katerega čuvajo njegovi prijatelji, kot ashabi čuvajo in slavijo Muhammeda, sallallahu alejhi we sellem. Pri Allahu, povesijo poglede zaradi spoštovanja do njega.‘ Poleg vsega tega ashabi niso naredili dan njegovega rojstva za dan slavljenja in druženja. Če bi bilo to predpisano, ne bi to zapuščali. Tudi Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, ni slavil svojega rojstnega dneva. 

2 – Jemljejo za dokaz, da je to delo večine ljudi v večini zemlja.

Odgovor na to je, da je dokaz tisto, kar pride od Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, in tisto, kar je prišlo od njega, je splošna prepoved, da se uvajajo novotarije –  mevlud je pa točno to.

Delo ljudi, ko nasprotuje dokazu, ne more biti argument kljub številčnosti. Pravi Allah: (Če bi ti sledil večini prebivalcev zemlje, bi te odvrnili od Allahove Poti) 6. sura, 116. ajet

Poleg vsega tega obstaja v vsakem času nekdo, ki negira to novotarijo in pojasnjuje njeno nepomembnost, a tisti, ki nadaljuje z opravljanjem nečesa potem, ko se mu pojasni resnica, nima dokaza niti argumenta.

Vsi učenjaki Ehli sunneta[44] so porekli in prepovedali to novotarijo. Od velikanov so: šejhul-islam Ibn Tejmijje, Imam Eš Šatibi, Ibn el Hadždž, Eš Šejh Tadžuddin Ali ibn Umer el Luhmi, Eš Šejh Muhammed Bešir es Sehsevani el Hindi, Es Sejjid Muhammed Rešid Rida, Eš Šejh Muhammed ibn Ibrahim Alu Šejh, Eš Šejh Abdul-Aziz ibn Baz in drugi, ki ne prenehajo z negiranjem te novotarije in pojasnjujejo njen predpis vsako leto, kjer se polnijo strani časopisov in magazinov, v časih, ko se vzpostavlja ta novotarija.

3 – Pravijo: V mevludu je oživljanje spomina na rojstni dan Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi we sellem

Odgovor na to je, da je oživljanje spomina to, kar je predpisano od njegove omembe v ezanu in ikametu, hutbah[45] in salavatih na tešehhudu[46], prinašanju salavata in branju njegovega sunneta, sledenju tistemu, s čimer je prišel. To je tisto, kar se stalno, vsak dan in noč, lahko dela, a ne enkrat v letu.

4 – Pravijo: Mevlud je uvedel pravičen in učen vladar, kateri se je s tem hotel približati Allahu!

Odgovor na to je, da se novotarija ne sprejema od kogarkoli, a lepa namera ne dovoljuje slabo delo. Kljub temu, da je bil alim[47] in pravičen, to še ne pomeni, da je bil brezgrešen.

5 – Pravijo: Mevlud je od lepih novotarij, ker temelji na zahvaljevanju Allahu zaradi obstoja Poslanca!

V odgovoru povemo, da v novotarijah ni nič lepo, ker je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, rekel: ‚Kdor uvede v to našo stvar nekaj, kar ni od nje, se zavrže.‘ Prav tako lahko damo kot odgovor: Zakaj so ljudje odlašali s to zahvalo – glede na njihovo trditev – vse do šestega stoletja, tako da se niso zahvaljevale niti prve generacije od ashabov in tabi’inov[48], a oni so ti, kateri so največ ljubili Poslanca, sallallahu alejhi we sellem, in oni so ti, ki so najbolj hrepeneli po delanju dobrega in zahvaljevanju Allahu? Ali je sploh razumno, da rečemo, da je bil tisti, ki je uvedel to novotarijo, bolj zahvalen Allahu od ashabov in tabi’inov? Nikakor in nikoli!!!

6 – Pravijo: Mevlud temelji na ljubezni do Allahovega Poslanca, a izpovedovanje ljubezni do njega je predpisano!

Odgovor: Ni dvoma, da je ljubezen do njega vadžib vsakemu muslimanu, da mora biti večja od ljubezni do samega sebe, otroka, starša in vseh muslimanov, ampak to ne pomeni, da lahko uvajamo nove stvari in tisto, kar Allah ni predpisal. Ljubezen se do njega izkazuje preko pokoravanja njemu in sledenja njemu. To je najboljši način, da se izkaže ljubezen, kot je rečeno:

Da je tvoja ljubezen bila iskrena, bil bi mu pokoren

Ker je tisti, ki ljubi, ljubljenemu pokoren

Torej, ljubezen do njega je izražena v oživljanju sunneta, sledenju le-temu, izogibanju tistega, kar je nasprotno sunnetu v besedah in delih, a ni dvoma, da je vse, kar je v nasprotju s sunnetom novotarija, katera je nezaželena in jasen greh, a od teh je tudi melvud, ker je tudi on novotarija.

Lepa namera ne more ustvariti novotarijo halal[49], ker je cela vera zgrajena na dveh temeljih: iskrenost in sledenje.[50] Pravi Allah: (Kdor se pokori s svojim licem Allahu in opravlja dobra dela, temu pripada nagrada pri Gospodarju njegovemu. Takšni se ne bodo ničesar bali, za ničemer žalovali.) 2. sura, 112. ajet

Pokornost in obračanje lica je iskrenost, a dobrodelnost je sledenje Poslancu, sallallahu alejhi we sellem, in njegovemu sunnetu.

 

Neutemeljenost mevluda v šerijatu se odraža skozi nekoliko točk:

1 – Ko je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, prišel v Medino, kjer so prebivalci imeli svoje praznike, je vse praznike ukinil in rekel: (Naš praznik, privržencev Islama, je kurbanski in ramadanski bajram).

2 – Teksti šerijata prepovedujejo novotarije in opisujejo jo kot zablodo, ‚a vsaka novotarija je zabloda‘.

3 – Zaradi tega je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, prepovedal praznike iz džahilijjeta.[51]

4 – Mevlud je od inovatorjev Rafidij – Šiitov, inovatorjev, kateri so sovražniki Islama, graditelji mavzolejev in kupol, kot tudi graditelji mesdžidov na grobovih.

5 – Nihče od predhodnih generacij tega ni delal, čeprav so bili popolnejšega imana[52] in boljše so razumevali tekste Kur’ana in Sunneta od nas, a vsaka stvar, katera se vzame kot vera, a ni od znanja prejšnjih generacij, ni vera, ampak uvedena novotarija.

 

Tisti, ki vztrajajo pri melvudu:

1 – Skupina, ki ima cilj širjenje novotarij. To je skupina, ki je čista od znanja in dobrote, ampak je znana po pomanjkljivostih v sunnetu, soudeležbi džematu in pokornostih. To je skupina, ki je aktivna, ko so samo novotarije v igri, še več, katera še naprej vztraja v novotarijah – tudi tedaj, ko se jim pojasni resnica.

2 – To so nevedneži od navadnega sveta, kateri so prepričanja, da je mevlud ibadet[53], ki je predpisan v veri, in ki sledijo tistim, ki vodijo do propada.

3 – Ljudje, katerih cilj je zadovoljevanje strasti v tistem, kar najdejo na mevludskih druženjih od jedače, pijače in mešanja z ženskami in podobno temu.

 

Rekel je Eš Šejh Salih el Fewzan: (Rezime vsega tega je, da je mevlud s svojimi vrstami in oblikami novotarija, katera je zavržena, novotarija, katera mora biti prepovedana s strani muslimanov kot tudi ostale novotarije. Obveznost je na muslimanih, da se zanimajo za oživljanje sunneta, ter da ne bodejo zavedeni s tistimi, ki propagirajo in branijo novotarije, ker cilj te skupine je oživljanje novotarij, a ne oživljanje sunneta, še več, ni jim sploh do sunneta, a tistemu, ki je takega opisa, ni dovoljeno slediti in ga jemati za vzor, četudi govorimo o večini ljudi, ker se sledi samo tistemu, kar je bilo na poti sunneta od dobrih generacij in njihovih privržencev, četudi so maloštevilni. Resnica se ne spoznava skozi ljudi, ampak se ljudje spoznavajo skozi poznavanje resnice.

Pravi Allahov Poslanec, sallallahu alejhi we sellem: (Kdor bo živel od vas po meni, bo videl številna razhajanja. Tedaj se držite za moj sunnet in za sunnet pravičnih kalifov. Čvrsto se držite, a čuvajte se uvedenih stvari, ker, resnično, vsaka novotarija je zabloda.).

Pojasnil nam je, sallallahu alejhi we sellem, v tem hadisu, komu se sledi, ko se ljudje razdvojijo, kot je tudi pojasnil, da je vse, kar je v nasprotju s sunnetom od besed ali del, novotarija, a vsaka novotarija je zabloda).

 

Da nas Allah napoti na tisto, kar samo On ljubi in s čimer je zadovoljen, a Allaha prosimo, da odpusti nam, staršem, družinam in vsem muslimanom. Naj je salavat in selam na Allahovega Poslanca, njegovo družino in ashabe.

 

[1] Blagoslov in mir

[2] Politeizem

[3] Naj je Allahov mir in blagoslov z njim

[4] Allahov zakon; Kur’an in govor Poslanca

[5] Sunnet je vse, kar je Poslanec Muhammed delal, rekel ali z molkom odobril.

[6] Naj je Allah z njim zadovoljen.

[7] Prvih 4. kalifov

[8] To so družabniki, prijatelji poslanca. Ashab je vsak človek (ali ženska – ashabijka), ki je živel v času Poslanca Muhammeda, veroval v Njegovo poslanstvo in umrl s tem prepričanjem (pred ali po smrti Poslanca Muhammeda).

[9] Mošeji, džamiji.

[10] Allah je velik!

[11] Ni drugega pravega božanstva razen Allaha

[12] Slava Allahu

[13] Dobro. »Želeli smo samo dobro«

[14] Naj se mu Allah usmili.

[15] Kar pomeni, da se mu kesanje ne sprejema!

[16] Nevere

[17] Rečemo temu dvomi in ne argumenti, ker teh argumentov ne moremo dokazati s pomočjo tekstov (Kur’ana in sunneta).

[18] Ljudje namreč mislijo, da je to rekel Allahov Poslanec.

[19] Nočna molitev, katero Muslimani opravljamo v času meseca Ramadana.

[20] Poslanec namreč ni vsako noč molil teravije skupaj s skupnostjo, ker se je bal, da bo Allah določil teravijo za vadžib (obvezno delo), kar pomeni, da bi tisti, ki je ne bi opravljal, delal greh.

[21] Ebu Bekr je bil 1. kalif, Omer pa 2.

[22] Besedam Poslanca in Allaha.

[23] Nekateri ta hadis prevajajo kot »kdor uvede nek lep običaj«, kar je popolnoma napačno.

[24] Klic k molitvi, katerega lahko slišite z minaretov v današnjih deželah, kjer živijo muslimani.

[25] Ikamet je pa klic k obvezni molitvi.

[26] Molitev. Drug izraz, katerega se tudi pogosto uporablja, je salat.

[27] Prostovoljna miloščina. Ni isto kot zekat, ker je zekat obvezno dati.

[28] Torej, on je spomnil ljudi na to, ni pa sam uvedel nekaj, kar že prej ni bilo predpisano.

[29] Tujci oz. posamezniki.

[30] Avtor teksta nam hoče jasno povedati, da ne more biti dokaz tisto, čemur so sledili naši predniki, ali pa tisto, kar dela večina. Npr. če večina ljudi pije alkohol, ali to potem pomeni, da to lahko tudi mi delamo glede na to, da imamo dokaze v Kur’anu, ki prepovedujejo pitje alkohola? Vsak naj sam odgovori na vprašanje.

[31] Neznanje.

[32] To je eden izmed zelo razširjenih apokrifnih hadisov. Najbolj je prisoten pri tistimi, ki imajo sufijska prepričanja ipd.

[33] Odgovore na verska vprašanja.

[34] Z drugimi besedami: Tolmačenje malo manj jasnih ajetov in hadisov na svoj način.

[35] Govorimo o 4. stoletju po hidžri.

[36] Hčer Poslanca Muhammeda. Žena Alija.

[37] Heretiki.

[38] Neverniki.

[39] Nanaša se na: Ebu Hanifo, Malika, Šafija in Ahmeda

[40] Našid. Verska pesem, v kateri se hvali Allaha ali Poslanca ipd.

[41] Prepovedanih

[42] Če človek stori širk, izstopi iz Islama!

[43] Dvome, nejasnosti – ne moremo reči argumente, ker to niso argumenti.

[44] Učenjaki, ki sledijo praksi Poslanca Muhammeda.

[45] Govorih.

[46] Sedeč položaj v muslimanski molitvi.

[47] Učenjak.

[48] To je druga generacija muslimanov, ki se je pojavila po smrti poslanca Muhammeda in se družila z družabniki Poslanca, se od njih učila, prenašala znanje ipd.

[49] Kot dovoljeno.

[50] Kar pomeni, da sta to dva pogoje za sprejetje dela pri Vzvišenemu Allahu. Prvo je iskrenost – da je delo, katerega delamo, samo namenjeno Allahu, drugo je pa sledenje – da je delo v skladu s prasko Poslanca Muhammeda, kar pomeni, da je to delo delal tudi naš dragi Poslanec Muhammed. Če en element od teh dveh manjka, potem delo ne bo sprejeto pri Vzvišenemu Allahu.

[51] Predislamskega časa.

[52] Vere.

[53] Delo, s katerim je Allah zadovoljen in katerega Allah ljubi.