POPOTOVANJE PO AZIJI – 6
As salaamu aleyk!
Po ogledu Varanasija in templja kamasutre, sem se odpravil v Agro – mesto Taj Mahala. Predstavljal sem si ga kot precej dolgočasno zgradbo, ker konec koncev je vsa bela in je enaka z vseh strani. Po obiskanih hindu templjih sem bil mišljenja, da me bo Taj pustu precej hladnokrvnega. No, Taj me je šokiral in to dvakrat. Prvič je bilo, ko sem slišal za ceno vstopnice. Cena enega obiska je bila 21 $!! To je cena 5 nočitev in treh dnevnih obrokov nekje v Indiji in ni mi niti na misel prišlo, da bi dal toliko denarja, da pogledam belo kocko (Taj Mahal). Ko sem se sprehajal okoli in iskal možnost, da si ga ogledam vsaj z zunanje strani (Taj je namreč obdan z zidom s treh strani, četrta stran je obrnjena proti reki), sem prišel do nekih vrat, kjer sta stala starejša moža – očitno čuvala vhod. Jaz sem se naredil trapastega (ker sem tujec in ‚nevem‘ da se tam skozi ne sme iti), zakoračil proti vratom in upal na najboljše. Ta trik se redkokdaj obrestuje. Takoj, ko sem bil mimo vrat, sta varnostnika začela vpiti za mano. Hlinil sem silno presenečenje, ko sta mi povedala, da je tod vstop prepovedan in sem skušal razložiti, da se pač samo malo sprehajam. Čez čas sta začela nekaj mencati in nekako sem jih razumel, da sta me pripravljena spustiti skozi, če jima dam kaj pod palec. Notranjost Taj Mahala vseeno ne bi mogel videti, bi pa baje lahko naredil dober posnetek z ene od zunanjih strani. Rekel sem jima, da grem najprej narediti posnetek in jima potem dam denar. Nikakor pa ne pride v poštev obratno, ker še vseeno ne vem, če me vlečeta za nos. Nekako sta se strinjala in me pustila skozi. Ko sem prvič videl Taj Mahal, sem obstal kot vkopan, saj je bil pravo nasprotje tistemu, kar sem pričakoval. Nekaj je bilo na tem spomeniku, nekaj veličastnega in dolgo sem samo stal za tisto žičnato ograjo in zjal v vso to lepoto. Takrat sem razmišljal, da bi dejansko plačal vstopnico in si ga šel ogledat, vendar je prevagala moja majhna količina denarja. Tako sem ga samo poslikal in se s težkim srcem odpravil nazaj proti varnostnikoma. Na poti nazaj sem med grmovjem iskal nekakšen prehod, da bi se izmuznil varnostnikoma in jima tako nič ne plačal. Čez čas sem ga našel in se hitro izmuznil na drugo stran ulice.
Naslednje mesto je bilo Jaipur, v katerem sem užival s polno paro. To je mesto kot iz Tisoč in ene noči. Neki Raja (ne vem kateri) je dal celo mesto prebarvati v rozo barvo, ki je znak gostoljubnosti. Takrat je namreč pričakoval ‚royal‘ obisk iz Evrope. Barva je sedaj izbledela in je bolj oranžna kot roza, vendar je čar ostal isti. Številne stojnice s sadnjem in zelenjavo, oblekami fascinantih barv in oblik krasijo vsak kotiček mesta. Romantične palače in prelepe mošeje govorijo o dolgi zgodovini. Pisanost ljudi je naravnost čudovita. Po cestah lahko vidiš avtobuse in rikse, ter konjske vprege in mule. Vsake toliko pa opaziš visoke kamele, ki jih vodijo možje z belimi turbani. Vendar se ljudje zavedajo lepote Jaipurja in tako turiste z velikim veseljem dočakajo – z visokimi cenami prenočišč. Po treh dneh sem se odpravil naprej.
Moje zadnje mesto v Indiji je bil Amritsar in sicer Zlati tempelj. To je Mekka za pripadnike religije Sikh, o kateri vem zelo malo. Je pa neka mešanica med islamom in hinduizmom. Nekoč sem ga videl na TVju in sem si obljubil, da ga bom obiskal. Streha in kupole templja so obdane s čistim zlatom, tempelj sam stoji na sredini bazena, katerega voda naj bi bila sveta (kot reka Ganges v Varanasiju), iz zvočnikov je pa 24 ur na dan možno slišati recitiranje svetih spisov. Že sam pogled je bil impresiven, vendar sem jaz prišel sem izključno z enim namenom. Da v sebe zbašem cim več hrane. V verskem kompleksu je namreč kuhinja, v kateri delajo sami prostovoljci in po ves dan servirajo tople obroke. Dobrodošli so vsi, ne glede na verozipoved, barvo in prepričanje. Velika gostoljubnost predstavlja pomemben del sikh religije in v to sem se lahko sam prepričal. Vsi si bili zelo prijazni in so bili pripravljeni pomagati. Ko sem videl skupino ljudi s krožniki, sem jim pri priči sledil, ter se usedel na tla zraven njih. Po dveh slastnih obrokih (hrana je bila enostavna, vendar za lačnega prava pojedina) sem se odločil da imam dovolj, ter se odpravil iskati prevoz za prvo islamsko drzavo na potovanju – Pakistan!!