POPOTOVANJE PO AZIJI – 9
Po čudovitih izkušnjah v Pakistanu, je bila na vrsti druga islamska država – Iran, ki je bil za mene najbolj skrivnostna država na celotnem potovanju, ter zaradi tega, ena najbolj pričakovanih. Iran je ena najbolj zaprtih držav v islamskem svetu, ter ena najbolj nastrojenih proti zahodnim vrednotam in kot taka velik trn v peti Združenih držav. Poleg tega v Iranu prevladuje Šiitska smer Islama, ki je bila takrat za mene velika uganka. Slišal sem marsikatere zgodbe in pripombe in čas je bil, da se prepričam sam.
Že sama pakistansko-iranska meja mi je bila zanimiva. Daleč naokoli namreč ni bilo absolutno ničesar. Samo pesek, puščava in veter, ki je vse to nosil v oči in usta. Naslednji dve uri sem potrpežljivo goltal prah in upal, da se bo mejni prehod odprl prej kot sicer – in se ni. Po odprtju meje je sledil rutinski pregled in štempljanje potnega lista, nakar sem v naslednjih parih urah, zahvaljujoč iranski vojski, zamenjal več kot pol ducata avtomobilov, taxijev, pickup-ov in celo motorjev, vse v oboroženem spremstvu. Obmejno območje je namreč nevarno zaradi tihotapcev in vojska se trudi zaščititi turiste. Impresivno in malo smešno, saj vojaki to vzamejo bolj za šalo kot za res. Na eni od kontrolnih točk, so mi navdušeno pokazali, kako zgleda dogodek, ko pri vozniku tovornjaka najdejo 80 kg opija, katerega je mislil pretihotapiti preko Irana. Komandir me je celo vzpodbujal, da vso zadevo poslikam in mi pod nos pomolil kos opija, da povoham.
Ko sem končno prispel do prvega večjega mesta v Iranu, sem začel spoznavati Iran in Irance. Imajo lastnosti, za katere si nikoli ne bi mislil, da lahko združene obstajajo v eni osebi. Najbolj me je presenetil njihov nacionalizem, ki dobesedno ne pozna meja. Težko da, mimo Irancev, še kje obstaja narod, ki je bolj ponosen na svojo zgodovino in na svoje poreklo. Na vse ostale države gledajo kot manjvredne, hkrati s tem pa komaj čakajo, da pogostijo kakšnega tujca. VSE ženske so pokrite, vendar se rade spogledujejo, prezirajo Ameriko in Veliko Britanijo, vendar občudujejo njihov napredek in razvoj. So muslimani, vendar Arabcev, ki so jim Islam prinesli, ne marajo niti videti. Za sunitsko smer Islama pravijo, da niso pravi muslimani, hkrati s tem pa so občutili neizmerno žalost, ob pokolu muslimanov (sunitov) v Bosni in Hercegovini. Iz Irana sem odšel ves zgubljen in z mešanimi občutki.
Tudi pokrajina in mesta v Iranu so polna kontrastov. Ves Iran je ena sama velika puščava s posameznimi oazami, kjer so se razvila mesta. Vmes med mesti ni ničesar. Ljudje so toliko siti rjavo rumene barve, da v vsakem mestu umetno zalivajo cele vrtove, katere Iranci množično obiskujejo. Vrtovi so lepi, urejeni, predstavljajo osvežitev in imajo vstopnino, katere jim ni žal plačati. Plačujejo za tisto, kar imamo v Sloveniji na vsakem koraku, pa se tega niti ne zavedamo.
V vsakem mestu imajo par fantastičnih mošej z visokimi minareti in mozaiki z neverjetnimi barvami. Ostale mošeje so majhne, celo brez minaretov in tako raztresene po ulicah, da jih je dejansko težko najti. Ulice so čiste in urejene in če ne bi bilo zavitih žensk (in tistih par ogromnih minaretov), bi rekel, da sem nekje v predmestju Evrope. Moški so oblečeni v ‚hlače na peglo‘ in kavbojke ter srajce. Daleč od romantičnega orienta in islamskega fanatizma, katerega sem si predstavljal.
Na področju zgodovine in kulture je Iran izredno močan. Perzija je ena najstarejših svetovnih civilizacij in Iranci se imajo za potomce le teh. S prihodom Islama so sprejeli druge vrednote in danes so Iranci eni največjih mojstrov kaligrafije. Iranska poezija je svetovno znana, da o ročnih izdelkih (preproge, okrasi itd.) sploh ne govorim.
V Iranu je tako ogromno stvari za videti in doživeti, da niti ne morem vse opisati in tri tedne v tej državi definitivno ni dovolj, da bi izkusil vse. Zato bom opisal samo tisto, kar je name naredilo največji vtis. In sicer svetovno znana gostoljubnost Irancev in neverjetni ljudje, ki so popolnega tujca sprejeli v svoj dom, ga pogostili in obdarili v zameno za… popolnoma nič! Do naslednjič, selam!