OD KRŠČANSTVA DO ISLAMA – sestra Larisa

Prvič sem se zares srečala z Islamom, ko sem spoznala nekaj ljudi iz Turčije, ki so bili med drugim tudi Muslimani. Zdeli so se mi zelo zanimivi in hotela sem biti bolje seznanjena z njihovo vero in kulturo na splošno. Najprej me je stvar samo zanimala in nisem si mislila, da bom kdaj zares postala Muslimanka.

Nekaj malega o Islamu sem slišala že v šoli in po televiziji, ki ponavadi Islam kaže v drugačni luči, kot je dejansko. Večina stvari, ki sem jih videla po televiziji, so bila poročila o terorističnih napadih, izkoriščanju žensk in podobno, skratka, same negativne stvari, ki dajo človeku čisto napačno podobo o Islamu.

 

Prav zaradi tega ima veliko ljudi tako zelo negativen odnos do Islama in veliko je bilo takšnih, ki so mi polnili glave s samimi neumnimi zgodbicami in prepričanji o Islamu, ter me želeli na vsak način odvrniti od tega.

Ne meneč se za mišljenje, nasvete ali opazke drugih sem se začela še bolj zanimati za Islam.

Brskala sem po internetu, kjer sem našla večino spletnih strani v angleščini ali kakšnem drugem jeziku. V slovenščini nisem našla drugega kot nekaj blogov in spletno stran RESNICA-HAQ, zaradi katere sem v bistvu tudi ˝uradno˝ postala to, kar sem sedaj – Muslimanka.

Brala sem tudi vse, kar se je dalo prebrati o Islamu in ugotovila sem, da je Islam zelo lepa vera in da še zdaleč ni taka, kot mi jo je predstavila televizija. Začela sem razmišljati o tem, da bi bila del tega, da bi zares postala Muslimanka.

 

Moji starši so kristjani in tudi mene so vzgojili v tej veri oz. so me vsaj poskusili, kar pa jim ni najbolje uspelo. Res je, da sem pred nekaj leti hodila vsako nedeljo k maši, k verouku in da sem naredila vse zakramente, ki jih ima vsak kristjan. Toda vse to je bilo le, zato ker sem odraščala v krščanski družini in ker je bilo to obvezno. Nikoli si nisem tega zares želela in nikoli se nisem počutila, kot da pripadam tej veri ali kot da sem ena izmed njih.

Poleg tega nisem razumela, kako bi Jezus lahko bil božji sin in hkrati Bog, ter ga niti nisem sprejemala kot Boga.

 

Ravno zaradi verskega prepričanja so se straši težko sprijaznili z mojim zanimanjem za Islam, a sčasoma so se nekako navadili na to. Podobno je bilo tudi pri mojih prijateljih in sorodnikih, saj so nekateri bili prepričani, da hodim po napačni poti, ter so tako rekoč prekinili stike z mano. Toda sama sem vedela, da sem se odločila prav in da to ni napačna pot, temveč edina pravilna pot! Želim si, da bi spoznali, da so prav oni na napačni poti in bi stopili na pravo pot. Inshallah (če Bog da)!

 

No, torej, ker nisem vedela, kako bi ˝uradno˝ postala Muslimanka, sem poslala vprašanje na spletno stran RESNICA-HAQ in sploh nisem vedela, ali lahko pričakujem odgovor, toda dobila sem ga in to zelo hitro.

Na to vprašanje in vsa ostala, ki so me zanimala mi je odgovoril brat Alim, ter me poklical po telefonu, da sem izgovorila šehado in tako postala Muslimanka.

Povezal me je tudi z nekaterimi sestrami in morem povedati, da so mi vsi zelo pomagali pri mojem spoznavanju z Islamom.

 

Vsak dan sem znova hvaležna Allahu za tiste ljudi, ki sem jih spoznala in so me na nek način pripeljali do Islama, in upam, da bom lahko tudi jaz pomagala drugim, da najdejo pravo pot.