Sodobna vprašanja o ramadanskem postu

Ramadanski post je poseben ibadet (oboževanje) in eden od temeljev Islama. Vsak pravi Musliman ta post posebno doživlja zaradi dejstva, da je, kot ibadet, Allahu zelo drag in da bo Allah za njega Svojega sužnja neizmerno nagradil. Post se po marsičemu odlikuje nad ostalimi ibadeti. Predvsem je to ibadet, v katerem največ prihaja do izraza človekova iskrenost do Allaha, ker se človek v njem ne more pretvarjati pred ljudmi, ker obstaja možnost, da se tajno naje in napije. Šejtan preko poželenj in zahtev vztraja pri tem, da človeka ustvari pokornega svoji duši in da ga na tak način vse bolj oddalji od Vzvišenega Allaha in duhovne strani življenja. Borba med človekom in šejtanom večno traja. Ramadan s svojim postom je velika prilika, da se šejtan in strasti porazijo in da svojo dušo očistimo in približamo Allahu. S postom se navajamo na potrpljenje, od katerega je veliko odvisna naša vztrajnost na poti resnice in pokornosti. Pravi Vzvišeni Allah: »Opora vam bodita potrpljenje in molitev! To res je težka pot, razen za predane.« (2. sura, 45. ajet) V drugem ajetu Vzvišeni Allah pravi: »Samo potrpežljivi bodo obilno nagrajeni.« (39:10) Nekateri mufessiri (osebe, ki se ukvarjajo s tolmačenjem Kur’ana) pravijo, da so to tisti, ki se postijo.

 

 

Poznavanje predpisov posta

 

Zaradi važnosti posta je pomembno, da Musliman skrbi za svoj post, oziroma da pozna predpise, ki so zanj zelo pomembni. Poleg običajnih predpisov, ki so znani ljudem, obstajajo sodobna vprašanja o postu, ki večini ljudem niso znana, a lahko vplivajo na pravilnost posta in njegovo kvaliteto. Zato bomo to priliko izkoristili, da govorimo o teh sodobnih vprašanjih in o njihovem vplivu na post.

 

 

Težki bolnik in post

 

Vzvišeni Allah je rekel: »Kdor je bolan ali na potovanju, naj se pozneje posti prav toliko dni.« (2:185) Prav tako Vzvišeni pravi: »Allah vam želi olajšati pot, noče vam je otežiti.« (2:185) Ena izmed šeriatskih olajšav je, da se težkemu bolniku ni potrebno postiti, če mu post povzroča težave in tisti bolnik, kateremu post nanaša veliko škodo, se ne sme postiti, ker Vzvišeni Allah pravi: »…in sami sebe ne vodite v propad.« (2:195) Torej, tisti bolnik, kateremu post povzroča težave, ampak mu ne škodi, se lahko posti, ampak mu ni potrebno. Če se ne bo postil, dolžan je pozneje postiti toliko dni, kolikor jih je prepustil. Tisti bolnik, kateremu post škodi, se ne sme postiti na osnovi ajeta, ki smo ga navedli. Če ima bolnik tako bolezen, katero ni možno ozdraviti, bo za vsak dan Ramadana nahranil enega siromaka.

 

 

Transfuzija in dajanje vzorcev krvi za analizo

 

Po mišljenju učenjakov hanefijskega, malikijskega in šafijskega mezheba dajanje krvi ali transfuzija ne kvarita posta. Hadisi, ki govorijo o tem, da hidžama (vlačenje nečiste krvi iz organizma z vakuumskim sesanjem) kvari post, so derogirani s sporočilom od Ibn Abbasa, radijallahu anhu, v katerem se navaja, da je Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, delal hidžamo, ko se je postil. (Buharija, 1939) V vsakem primeru je osebi, ki se posti bolje in varneje, da dajanje krvi in transfuzijo prestavi do noči, če je v mogočnosti.

 

 

Jemanje zdravil

 

Tisti, ki se posti, ne sme jemati zdravil, ki se vnašajo v organizem preko ust ali nosu, kot so razne tablete in kapsule. Ko govorimo o injekcijah, je stvar nekoliko drugačna. Obstajata dve vrsti injekcije:

  • tiste, ki imajo v sebi hranljive snovi in ki lahko nadomestijo potrebo za hrano – takšne kvarijo post, ker oseba z vnašanjem hranljivih snovi, poteši svojo lakoto, kar je v nasprotju z bistvom posta (vzdrževanje od svojih strasti in zahtev)
  • in tista vrsta injekcij, ki v sebi ne vsebujejo hranljivih snovi – takšne ne kvarijo posta, ker se njihova uporaba ne smatra niti kot jed niti kot pijača

Druga vrsta injekcij ne bo potešila lakote niti žeje in zato ne kvarijo posta. Kar se tiče infuzij, one v takšnem primeru kvarijo post, ker vse infuzije so hranljive in osvežijo in okrepijo osebo, ki se posti.

 

 

Zdravila za izpiranje

 

Obstajajo zdravila, s katerimi izpiramo usta, nos in žrelo, a ne dospejo v notranjost organizma. Takšna zdravila ne kvarijo post, le če jih namerno pogoltnemo. V taka zdravila spada tudi zdravilo, ki ga uporabljajo astmatiki.

 

Isti je predpis za kapi za oči in ušesa.

 

 

Trebušne bolezni in post

 

Pogosto zdravniki priporočajo osebam, ki bolehajo zaradi trebušnih bolezni, kot sta čir na želodcu ali dvanajsterniku, da se ne postijo. Tako se postavlja vprašanje, ali je potrebno v tem primeru, poslušati zdravnika in se ne postiti?

 

Če govorimo o zanesljivem in strokovnem zdravniku, smo obvezni ga poslušati in v takem stanju nismo dolžni se postiti. Ko ozdravimo, smo dolžni nadoknaditi dni, v katerih se nismo postili. Enako se vprašanje postavlja za bolezen ledvic, kjer doktorji priporočajo, naj se pije čim več tekočine, noč in dan, ker če se tri ure ne pije, se v nevarnost postavlja zdravje in življenje bolnika. V takšnem stanju se bolnik ni dolžan postiti. Če ozdravi, je dolžan nadoknaditi post, a če ne obstaja možnost za ozdravitvijo, bo za vsak dan nahranil enega siromaka.

 

 

Jemanje tablet za preprečevanje menstruacije

 

Eno od vprašanj, ki je tesno vezano za post, je, ali je ženski dovoljeno uporabljati tablete za preprečevanje menstruacije v času Ramadana z namenom, da se posti celi mesec?

 

Večina današnjih islamskih učenjakov je na stališču, da je ženski dovoljeno jemati tablete pod pogojem, da zdravniki garantirajo, da ji te tablete ne bodo škodile in da ji ne bodo onemogočile rojevanja otrok. Medtem, ženski je bolje in varneje, da se v vsaki situaciji izogiba uporabi teh tablet, ker ji je Vzvišeni Allah dal olajšanje, da se ne posti, ko ima menstruacijo in da te dni nadoknadi, ko bo čista.

 

 

Če človek umre, a ni postil cel Ramadan

 

Če se človek posti del Ramadana in ga potem doleti smrt, ali so se njegovi nasledniki dolžni za njega postiti preostale dni ali pa so dolžni nahraniti siromake?

 

Ker taka oseba ni bila v stanju, da se posti niti ji je uspelo, da nadoknadi dni, v katerih se ni postila, se njeni nasledniki niso dolžni postiti namesto nje niti nahraniti siromake.

 

Isti je predpis za osebo, ki umre neposredno po Ramadanu, a se zaradi bolezni ni postila v mesecu Ramadanu.

 

 

Nadoknaditi dni, v katerih se nismo postili

 

Kdor se ne posti v času Ramadana, dolžan je nadoknaditi post, ampak ne takoj po njem niti predolgo odlašati. Torej, dovoljeno je odlašati s postom, ampak je bolje s tem pohiteti, ker človek ne ve, kdaj bo umrl. Če človek zaradi opravičljivih razlogov ne uspe nadoknaditi posta do naslednjega Ramadana, se bo najprej postil v Ramadanu, ki je v toku in nato nadoknadil prejšnji Ramadan. Dnevi, v katerih se nismo postili, se morajo nadoknaditi, čeprav govorimo o daljšem časovnem obdobju.

 

 

Ali se začetek Ramadana lahko določa s kozmičnimi izračuni?

 

Osnova tega vprašanja je Poslančev, sallallahu alejhi we sellem, hadis, v katerem pravi: „Začnite se postiti, kadar vidite mlaj in prenehajte se postiti, kadar ga (ponovno) vidite! Če bo zastrt z oblakom, potem izpolnite Ša’ban (mesec) s tridesetim dnem!“ (Buharija in Muslim) Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, je v svojem hadisu ljudem predpisal, da pri določanju začetka Ramadana koristijo najmanjše, najbližje in najbolj dostopno sredstvo v tistem času, a to je videnje z golim očesom. To ne pomeni, da je s tem prepovedal uporabo načinov in sredstev, ki so večja in bolj popolna od omenjenega, a s katerimi se brez dvoma kvalitetno izpolni cilj (videnje mlaja). Brez dvoma je tehnika, ko govorimo o kozmičnih računih, napredovala do te mere, da se točno in precizno lahko določi začetek in konec lunarnega meseca. Če je temu tako, potem kozmični računi predstavljajo pomembno znanje, ki se v šeriatu jemlje kot dokaz, a med znanostjo in šeriatom ni kolizije.

 

Tisti, ki zanikajo določanje nastopa Ramadana s pomočjo kozmičnih računov, jemljejo za dokaz tudi hadis, v katerem Poslanec, s.a.w.s., pravi: »Mi smo ummet, ki ne zna pisati in računati. Mesec je tako« – nato je pokazal s svojimi prsti devetindvajset in trideset dni. (Buharija in Muslim) Poslanec, s.a.w.s., s tem hadisom ni prepovedal ljudem, da se ukvarjajo s kozmičnim računanjem, ampak nasprotno tega sunna je polna nagovarjanja na znanost in na raziskovanje vesolja in Zemlje. Če bi iz tega hadisa zaključili, da je prepovedano kozmično računanje, bi prav tako morali zaključiti, da je prepovedano poučevanje branju in pisanju, ker sta stvari omenjeni v istem kontekstu. Videnje mlaja pri določanju nastopa Ramadana je povezano z dejstvom, da smo mi ummet, ki ne zna pisati in računati, ampak sedaj tak razlog predpisa – nepismenost – ne obstaja in se s tem menja tudi predpis na osnovi pravila, da predpis obstaja, dokler obstaja njegov razlog, a ko razlog izgine, izgine predpis. (El-Hukmu jeduru mea illetihi wudžuden we ademen). Vprašajmo se: Zakaj tisti, ki ne dovolijo tak način določanja pri določanju začetka Ramadana, isti način sprejemajo pri določanju molitvenih časov in nihče od njih ne gleda dolžino sence, da bi lahko določil, da je nastopil ikindijski čas? Mišljenje, da se začetek ramadanskega posta lahko določi s pomočjo kozmičnih računov, zastopajo: znani tabiin Ibn eš-Šehir, imam Šafija, El-Karafi, Ibn eš-Šat, Ibn Surejdž, Ahmed ibn Sabbah, Es-Sebki, a od današnjih učenjakov: Ahmed Šakir, Mustafa Zerka el-Karadavi in drugi.

Da zaključimo: To mišljenje ni potrebno zanemariti in ne smejo se smatrati kot zlonamerni in zablodni tisti, ki po njem postopajo.