Resnica o „vehabijah“ (vehabitih)

Hotel sem se lotiti prevoda tega članka že v času smrti Jusufa Barčića, rahimehullah, ker je na 24ur na veliko pisalo o tem, kdo so vehabiti. Tedaj sem si rekel: »Ahh, saj ni važno. Slovensko javnost to ne zanima.« Šele sedaj opažam, da mogoče to ni tako. Včeraj pozno zvečer sem bral na spletni strani rtvslo, da se Bosna boji vehabizma in vehabij.

Potem sem malo brskal po blogih in našel celo nekega uporabnika, ki jih na neprimeren način omenja v svojih blogih. Stvar me je toliko razjezila, da sem komaj čakal, da danes pridem na računalnik in da se pošteno razpišem na to temo. Prevedel sem članek od profesorja Elvedina Pezića »Resnica o ‚Vehabijah’«. Verjamem, da bo koristil vsem tistim, ki jih omenjena tematika še vedno moti in da bo odprl oči tistim Slovencem, ki so padli v zanko medijev, ki brez sramu pišejo o tako imenovanih vehabijah (vehabitih), brez da bi se pozanimali, o čem sploh pišejo. Ker teksta nisem hotel spreminjati z dodajanjem oklepajev, sem besede, ki sem jih hotel dodatno pojasniti, podčrtal in postavil poleg okrepljeno številko v oklepaju. Na dnu si lahko preberete komentarje.

Članek:

Pripravil: Elvedin Pezić, prof.

Resnica o »Vehabijah« (Vehabitih)

V preteklem času smo bili priče eni veliki medijski kampanji, ki je bila ustvarjena z namenom, da bi se navadnim masam skupina tako imenovanih »vehabij« prikazala v najtemnejši luči. Intenzivnost te kampanje se je v veliki meri zmanjšala po Reisovem intervjuju na TV Hajatu, v katerem je povedal, da ne obstaja nekaj takega, čemur pravimo »vehabizem«, in da je dejstvo, da se nekdo klanja na drugačen način, kot smo bili navajeni v Bosni, eden od štirih znanih islamskih mezhebov (1).

Potem je ostalo nejasno, kdo so tako imenovane »vehabije«, kaj je bil cilj začetka omenjene medijske kampanje, kdo stoji za tem, kdo je »vehabije« označil s tem imenom in zakaj so imenovani po Muhammedu ibn Abdulvehabu, sunitskemu učenjaku, ki je pozival v tisto, v kar so pozivali imami mezhebov in mnogi drugi islamski učenjaki; v verovanje, katero je imel Božji Poslanec Muhammed, naj je mir z njim. Ni dvoma, da za omenjeno medijsko kampanjo stojijo sovražniki te vere, tisti, ki ne želijo dobro Islamu in njegovim privržencem, tisti, ki ne želijo, da se po naših ulicah vidijo mladeniči in dekleta, ki poskušajo živeti po načelih Islama, ki želijo, da svoje življenje prilagodijo načelom izvornega Islama – edine priznane vere pri Vzvišenemu Allahu in edine vere, ki bo ostala v izvorni in originalni obliki vse do Sodnega dneva. Človeka boli, ko vidi, da so sovražniki Islama uspeli v zavajanju Muslimanov do te mere, da ljudem servirajo, kako je pridrževanje za temeljne principe te vere sledenje neke (nikoli obstoječe) sekte, kako je pridrževanje za vero postalo nevarno in da se ljudi, ki vero prikazujejo s svojo zunanjostjo, smatra za potencialne teroriste. Ali ni najboljši pokazatelj, koliko so ljudje omamljeni in zavedeni, to, da veliko število njih veruje, da so ljudje, ki imajo brade, katerih so žene pokrite, kateri so svoje obleke dvignili nad gležnje, kateri ne konzumirajo cigaret, droge, alkohola, ne delajo razvrata, sovražijo obresti, redno opravljajo molitev, kateri vero jemljejo od najbolj eminentnih učenjakov in kateri poskušajo, da svoje življenje prilagodijo načelom Islama, plačanci (2) (in to britanski!!!) in da so to potencialni teroristi, ki predstavljajo nevarnost za družbo, v kateri živijo?! Nevarnost za družbo, ker so včeraj branili to našo domovino, ker želijo, da živijo v družbi, v kateri ni kraje, umorov, droge, prostitucije, korupcije in aidsa. Čuden je ta »terorizem«! Sporočamo vsem, ki želijo, da škodijo Islamu in njegovim privržencem, da bo Allahova vera obstala pa naj to ne bo po njihovi volji. Privrženci Islama so mogoče šli skozi hujše skušnjave od teh, ampak so obstali in niso dali svoje vere. Vsaka druga vera, ko bi bila izpostavljena napadom, katerim je izpostavljen Islam, ne bi uspela obstati, a Islam obstaja in ostaja, ker je Vzvišeni Allah garantiral, da jo bo čuval.

Zakaj ne obstaja definicija besede »vehabija« (vehabit)?!

Preden začnemo odgovarjati na omenjene nejasnosti in na našteta vprašanja, ki smo jih omenili, se vprašajmo, ali vemo, kdo so to »vehabije«, oziroma koga vse zajema ta izraz? Logično bi bilo, da bi morali vedeti, ker toliko slišimo ta izraz. Rad bi, ko le bi nekdo lahko pokazal na mesto, na katerem se lahko najde definicija besede »vehabije«, da bi sam vedel točno, kdo vse spada v ta pojem. Zato to sprašujemo! Ker bi lahko nekdo mogoče na osnovi te definicije skušal, da ne izgleda, kot ti ljudje, ker so taki ljudje pogosto izpostavljeni etiketiranju, provociranju in namigovanju, a nekdo, ki je rad v trendu in ki rad sledi zadnji modi, bi mogoče poskušal izgledati, kot oni. To nam vse kaže na zlobo sovražnikov Islama, ki uvajajo med Muslimane nedefinirane pojme, da bi jih razdrli. Pojem »vehabija« (vehabit) je nedefiniran, kot je nedefiniran pojem »terorist«. Sovražniki to počnejo z namenom, da bi vnesli nejasnosti med Muslimane. Tistim, ki bodo poskušali definirati pojem »vehabija«, priporočamo, da imajo pri definiranju v mislih, da pod ta pojem ne bi vključili nekaj, kar je v izvornem prakticiranju Islama.

Ali je »vehabija« (vehabit) vsak, ki ima brado?

Če bi rekli, da je »vehabija« (vehabit) vsak, ki ima brado, bi sigurno to zajelo tudi ljudi, ki si niti pod razno ne želijo biti uvrščeni v tako skupino. Poglejmo si, kako Islam gleda na predpis brade; ali je brada običaj predislamskih Arabcev ali pa je puščanje brade zapovedano in predpisano v islamskem učenju? Vsesplošno je znano, da je Božji Poslanec Muhammed, naj je mir z njim, ukazal moškim, naj si pustijo brade v več verodostojnih hadisih (3). Prav tako je znano, da je osnova v predpisih, ki so prišli v imperativu, da so obvezni, vse dokler ne pride drugi dokaz, ki kaže na pohvalnost te iste stvari. Moj namen ni, da ta tekst postane študija o islamskih predpisih o puščanju brade, zato bi rad končal to poglavlje z besedami islamskega učenjaka Ibn Hazma: »Islamski učenjaki (kar vsekakor zajema učenjake hanefijske pravne šole (4)) imajo enoglasno stališče, da si ni dovoljeno biti brade in da je tako ravnanje skazitev.«

Eden izmed znanih Muslimanov – Yusuf Islam

Ali je »vehabija« vsak, ki ima ženo pokrito, še posebej, če le-ta nosi feredžo?

Tudi tu ne želim govoriti o predpisu nošenja feredže, ampak čutim potrebo po tem, da omenim neke stvari, ker obstajajo ljudje, pogosto intelektualci, ki pravijo, da je nošenje feredže običaj, ki je k nam prišel iz Savdske Arabije z Arabci, ki so bili v Bosni. Da to nima nikakršne osnove, govori dejstvo, da trije od štirih priznanih islamskih mezhebov smatrajo nošenje feredže za pohvalno dejanje, četrti, hanbelijski, mezheb pa smatra to dejanje za obveznost. Kako je možno, da učenjaki smatrajo neko dejanje za sunnet ali vadžib (5), medtem, ko je le-to običaj Savdske Arabije ali predislamskih Arabcev? Zaradi pomanjkanja prostora se bomo zadovoljili s tem vprašanjem, četudi bi lahko omenili še mnogo drugih stvari, ki imajo svoje temelje v Islamu, vendar so ljudem prikazane kot običaji »vehabizma« ali »vehabij«.

Kdo je »vehabije« označil s tem imenom!

Končno smo prišli do tega, da omenimo, kdo je označil tako imenovane vehabije s tem terminom. Odgovor bom prepustil bralcem. Naj po internetu pogledajo, na čigavih straneh se omenja ta pojem in kdo ga največ forsira, kdo največ blati tako imenovane »vehabije«, kdo smatra, da so potencialni teroristi. Sigurno bomo ugotovili, da ta izraz v sedanjem in preteklem času največ omenjajo pripadniki določenih sekt (6), ki imajo učenja, v katerih je mnogo stvari, ki so v nasprotju z načeli Islama. Vprašanje, ki se samo postavlja, je, zakaj so oni tako imenovane vehabije označili s tem terminom? Odgovor je popolnoma enostaven; zato ker tako imenovane »vehabije« dvigujejo svoje glasove proti tistim stvarem, ki so prisotne v teh sektah in ki so v nasprotju z islamskimi učenji. Zato je bilo potrebno te ljudi „strpati“ v neko nekje obstoječo sekto, da bi se avtoriteta teh ljudi zmanjšala in da bi se le-ti v očeh ljudi prikazali, kot neka sekta v zablodi. A oglejte si samo prozornost njihovih spletk; zakaj niso te ljudi označili kot Muhammedije (7), kar bi, če se je že moralo te ljudi označiti z nekim imenom, bilo logično. Oseba, ki jo ti sektaši smatrajo za snovalca tega gibanja, se imenuje Muhammed sin Abdulvehaba. Tako so prišle na svet tako imenovane »vehabije«, ki so privrženci očeta snovalca tega gibanja, kar je hkrati smešno, a tudi žalostno, kako ljudje nasedajo na cenene trike tistih, ki ne želijo dobrobit izvornemu Islamu in njegovim privržencem. Če bi te ljudi proglasili za Muhammedije, bi lahko nekdo pomislil, da oni dejansko sledijo Muhammedu, Poslancu, naj je mir z njim, in bi se jim mogoče tudi pridružil. Zato jih niso tako imenovali.

Koga sektaši smatrajo za »vehabijo« (vehabita)?

Sektaši smatrajo za »vehabijo« vsakega, ki poskuša svoje življenje prilagoditi načelom izvornega Islama in je na tej poti pripravljen dvigniti svoj glas proti tistim, ki nagovarjajo ljudi, ker mislijo, da so na nivoju brezgrešnosti (8), proti tistim, ki preklinjajo in žalijo največje sinove tega ummeta (9); Ebu Bekra, Omerja, Osmana (10), in proti tistim, ki smatrajo Aišo (11), za blodnico. Označujejo tudi vsakega, ki želi častiti Vzvišenega Allaha na način, kot Ga je častil Allahov Poslanec Muhammed, naj je mir z njim, brez primesi širka in verskih novotarij (12).

Kdo je oseba, katero smatrajo za snovalca tega gibanja?

Skrajšano, ime mu je Muhammed sin Abdu-l-Vehaba. Bil je učenjak v dolgem nizu učenjakov, ki so pozivali k izvornim načelom Islama – čistim od novotarij. V tem so ga prehiteli mnogi učenjaki Ehli-s-Sunneta (sunitski učenjaki), ki so, kot on, zaradi resnice bili izpostavljeni različnim skušnjavam. Moramo omeniti, da nihče ne smatra Muhammeda sina Abdu-l-Vehaba za brezgrešnega, ampak je on, kot ostali učenjaki, delal napake, vendar napake islamskih učenjakov niso kot napake navadnega naroda. Vsekakor se napake ne tolerirajo, ne glede kdo jih dela, vendar imajo učenjaki, v kolikor storijo napako, nagrado za vloženi trud (Idžtihad), ki so ga vložili, da bi spoznali resnico, če pa zadenejo, imajo dve nagradi, kot je znano iz izrekov Božjega Poslanca Muhammeda, naj je mir z njim. Sam šejh Muhammed ibn Abdu-l-Vehab je rekel v svojih knjigah, da če se najde v njegovem govoru nekaj, kar je v nasprotju z načeli Islama, Kur’anom in Sunnetom, naj se zavrže in naj se da prednost Vzvišenemu Allahu in govoru Božjega Poslanca Muhammeda, naj je mir z njim.

Najbolj znano delo šejhul-Islama Muhammeda ibn Abdu-l-Vehaba, Kitab At-Tawheed („Knjiga Tevhida (Knjiga Božje edinstvenosti – monoteizma“))

Kaj je cilj, da določena skupina imenuje ljudi z imenom človeka, ki je pozival k sledenju Kur’ana in Sunneta? Če ni to, da bi se ljudem prakticiranje izvorne vere pokazalo kot sledenje neke sekte, pa kaj bi potemtakem lahko bilo? In za konec: Vse omenjeno sploh ne pomeni, da ljudje, ki so proglašeni za »vehabije«, ne morejo grešiti. Nasprotno! Tudi oni grešijo. Še posebej, če se na to doda, da so med njimi tudi tisti, ki ne spoštujejo nikogar, temveč mislijo, da so pobrali pamet vsega sveta. Veliko napak, ki jih naredijo, so razlog izbire napačne metode pozivanja ljudi, kar ne pomeni, da je nepravilno tisto, v kar pozivajo. Sigurno se njihove napake (pre)napihujejo, to pa se vse dela z namenom, da bi se prikazali tem društvu v karseda hujšem videzu. Prosimo Vzvišenega Allaha, naj nas učvrsti v težkih časih in naj nam pokaže resnico kot resnico in omili njeno sledenje in naj nam laž pokaže kot laž in naj nam oteži njeno sledenje. Amin ja Rabbe-l-alemin.