Širk (politeizem)

tagut-shirkJezikovni pomen: primerjanje, enačenje in istovetenje.

Šeriatski pomen[1]: istovetenje nekoga drugega z Allahom v tistemu, kar je tipično samo Zanj.

Vrste širka

Veliki širk je vsako delo, katero sta Vzvišeni Allah ali Njegov Poslanec, sallallahu alejhi ve ala alihi ve selleme[2], označila kot širk in pri katerem njegov izvršitelj izstopi iz vere.

Mali širk so vsako delo, postopek ali beseda, kateri so v Šeriatu označeni kot širk ali kufr, ampak njihov izvršitelj s tem ne izstopi iz vere.

Razlika med velikim in malim širkom

Veliki širk:

1. Izvršitelj izstopi iz vere,[3]

2. izvršitelj bo večno prebival v Ognju,[4]

3. uniči vsa dela,[5]

4. dovoljuje kri in imetje izvršitelja.[6]

Mali širk:

1. Izvršitelj ne izstopi iz vere,

2. izvršitelj ne bo večno prebival v Ognju, če bo šel vanj,[7]

3. ne uniči vsa dela, ampak samo tisto, pri katerem je bil prisoten,

4. kri in imetje izvršitelja ne postaneta dovoljena.

Vrste velikega širka

Obstajajo štiri vrste velikega širka:

– Širk v dovi,[8] za katerega Vzvišeni Allah pravi: “Ko se vkrcajo na ladje, iskreno molijo k Allahu. Ko pa jih On pripelje do kopnega, začnejo naenkrat malikovati.“ (Prevod pomena 29. sure, 65. ajeta)

– Širk v nijjetu – želji in nameri. Vzvišeni Allah pravi: “Tistim, ki si želijo tuzemskega življenja in njegovih lepot, bomo naklonili plodove njihovega truda in v ničemer ne bodo prikrajšani. Njih bo na onem svetu samo ogenj pekel. Tam ne bodo imeli nobene nagrade za svoja dejanja na Zemlji in zaman bo vse, kar so počeli!“ (Prevod pomena 11. sure, od 15. do 16. ajeta)

– Širk v pokornosti, o katerem Vzvišeni Allah pravi: “Poleg Allaha imajo za bogove svoje duhovnike in menihe in Mesiha[9], sina Merjeminega[10]. Zapovedano pa jim je opravljati ibadet[11] samo enemu Bogu. Razen Njega ni drugega boga! On je vzvišen nad vsemi, ki jih imajo ljudje za Njemu enake.“ (Prevod pomena 9. sure, 31. ajeta)

Pomen te vrste širka je pokoravanje učenim in pobožnim v grehu, ne pa klicanje istih in iskanje pomoči od njih,[12] kot je to pojasnil Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve ala alihi ve selleme, Adijju b. Hatimu, radijallahu te’ala anh, ko je rekel Allahovemu Poslancu: “Mi jih (učene in pobožne) nismo oboževali!“ Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve ala alihi ve selleme, mu je pojasnil, da je njihov ibadet bil izražen v pokoravanju učenim in pobožnim v grehih. (Tirmizi, (3095). Šejh Albani ga je ocenil kot dobrega.)

– Širk v ljubezni. Dokaz za to so besede Vzvišenega: “Nekateri so malike namesto Allaha sprejeli in jih ljubijo, kakor Njemu pripada…“ (Prevod pomena 2. sure, 165. ajeta)

Primeri velikega in malega širka

Primeri velikega javnega širka: klanje, žrtvovanje nečesa v imenu nekoga drugega, ne pa v imenu Allaha; zaobljuba v imenu nekoga drugega, ne pa v imenu Allaha; iskanje pomoči od nekoga drugega v tistemu, v čemer lahko edino Allah pomaga.

Primeri velikega skritega širka: širk munafika – licemerja in njihovega pretvarjanja, skriti strah pred nekom drugim, ne pa pred Allahom, v stvareh, v katerih se je potrebno bati samo Njega Vzvišenega.[13]

Primer malega javnega širka: zaprisega v imenu nekoga drugega, ne pa v imenu Allaha; besede: “Tisto, kar hočeta Allah in ti.“; besede: “Da ni Allaha in tega človeka“[14].

Primeri malega skritega širka: malo licemerstvo, optimizem in pesimizem na osnovi ptic, slabih predznakov in podobno.[15]

Dova za zaščito pred širkom

Od Ebu Muse, radijallahu te’ala anh, se pripoveduje, da je rekel: “Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve ala alihi ve selleme, se nam je nekega dne obrnil z besedami: ‚O, ljudje, čuvajte se tega širka! Resnično je bolj skrit od hoje mravlje.‘ Vzvišeni Allah je dal, da je nekdo vprašal Allahovega Poslanca: ‚Kako naj se čuvamo nečesa, kar je bolj skrito kot hoja mravlje?‘ Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve ala alihi ve selleme, je odgovoril: ‚Recite: Allahumme inna ne’uzu bike en nušrike bike šejen na’lemuhu, ve nestagfiruke lima la na’lemuhu!‘ – Naš Gospodar! Zatekamo se ti pred tem, da Te istovetimo z nekom v nečem (da Ti storimo širk) vedoč za to, in prosimo te za odpust za tiste stvari, katere Ti storimo, ne vedoč za njih“‘ (Ahmed, Albani ga je ocenil kot dobrega.)

Zgodovina širka

Tewhid, priznavanje Allahove edinosti, je osnovna stvar pri sinovih Adema, človeškemu rodu, a širk je ta, ki se je pojavil in prišel med njih, kot pravi Ibn Abbas, radijallahu te’ala anhuma: “Med Ademom[16] in Nuhom[17] je bilo deset period. Vsa so bila na tewhidu.“ (Ibn Kesir (4/285), Taberi (23/639), Ibn Ebi Hatim (2/76))

Prvi širk se je zgodil v Nuhovem narodu, ko je pretiral v pogledu dobrih, pobožnih ljudi. Prvo so jih naslikali in naredili njihove kipe, da bi se na njih in na njihove ibadete spominjali, a zatem, ko je ta generacija izumrla, je prišla generacija, katera je te iste kipe dobrih ljudi vzela za božanstva. Zato je Vzvišeni Allah poslal Nuha, alehis-selam, da jih pozove v čisti tewhid.

V Musaovem[18], alejhis-selam, narodu se je širk pojavil, ko so ljudje vzeli zlato tele za svoje božanstvo.

Pri kristjanih se je širk pojavil potem, ko je Vzvišeni Allah vzdignil Isaa[19], alejhis-selam, na nebesa. Prišel jim je Pavel, ki je navzven izpovedoval vero v Isaa, alejhis-selam, ampak je kasneje uvedel v vero kristjanov trojstvo[20], poveličevanje križa in mnoge druge stvari, katere niso imele osnove v veri.

V arabskem narodu[21] se je širk pojavil, ker je Amr b. Luhajj el-Huzai spremenil vero pri Ibrahimovemu[22], alejhis-selam, narodu, prišel s kipi na področje Hidžaza[23] in ukazal Arabcem, da jih obožujejo.

V Muhammedovem, sallallahu alejhi ve ala alihi ve selleme, narodu se je širk pojavil preko fatimij[24] po četrtem stoletju[25], ko so začeli graditi na grobih in ko so začeli uvajati novosti v vero in pretiravati v njej. Prav tako se je pojavil s pojavitvijo tesavvufa[26] in pretiravanja v pogledu nekih šejhov in vodij tarikatov.[27]

Nevarnost in posledice širka

Vzvišeni Allah ne bo odpustil širka, v kolikor bo njegov izvršitelj umrl, a da se predhodno ni pokesal zanj: “Allah vam ne bo odpustil, če imate nekoga za Njemu enakega, a odpustil bo manjše grehe od tega, komur bo hotel. Kdor ima koga za Allahu enakega, si izmišljuje laži in hudo greši.“ (Prevod pomena 4. sure, 48. ajeta)

Z opravljanjem širka izvršitelj izstopi iz vere in njegova kri in imetje prenehata biti sveta: “Po koncu svetih mesecev pobijajte mnogobožce, kjer jih najdete, zasužnjujte jih, obkoljujte in na vsaki poti dočakajte!“ (Prevod pomena 9. sure, 5. ajeta)

Vzvišeni Allah ne bo sprejel nobeno delo od mušrika[28], a njegova predhodna dela postanejo ničvredna, tj. so uničena, ko stori širk: “Mi pa bomo pristopili k njihovim delom, katera so storili, in jih spremenili v prah in pepel.“ (Prevod pomena 25. sure, 23. ajeta)

“Tebi in tvojim prednikom je razodeto: ‚Če boš imel druge za Allahu enake, bodo tvoja dela zagotovo propadla, sam pa boš izgubljen.“‘ (Prevod pomena 39. sure, 65. ajeta)

Mušriku je Džennet prepovedan[29] in njegovo večno prebivališče je Ogenj: “Človeku, ki ima koga za Allahu enakega, bo On prepovedal vstop v Džennet; prebival bo v Džehennemu[30]. Nihče ne bo pomagal nevernikom.“‘ (Prevod pomena 5. sure, 72. ajeta)

[1] Terminološki pomen.

[2] Muslimani, ko omenimo imena ali nazive poslancev, omenimo te besede (lahko je več oblik). Pomenijo pa: Naj je Božji mir in blagoslov z njim.

[3] Postane murted – odpadnik.

[4] Večno bo v Peklu.

[5] Ko oseba stori veliki širk, njena prejšnja dela postanejo ničvredna.

[6] Ta točka se nanaša na islamsko oblast in na murteda od Muslimanov, ki stori širk. Namreč, v islamski državi bi tak bil pripeljan do islamskega sodnika, kateri bi mu razsodil po Šeriatu (islamskemu zakonu). Kristjani in Židi, čeprav opravljajo širk, ne bi bili obsojeni, ker imajo v islamski državi status zaščitenega (arabsko zimija). V Islam ni prisile, ampak če človek prostovoljno vstopi v Islam, potem obstaja prisila.

[7] Torej, če bo šel v Pekel, bo, ko se odkupi za grehe (v gorenju v Ognju), prišel nekoč tudi ven.

[8] Molitev

[9] Misli se na Mesijo, Jezusa.

[10] Marija

[11] Ibadet je vsako delo, javno in tajno, katero Allah ljubi in je z njim zadovoljen. Ibadet se pogosto prevaja v tuje jezike kot “čaščenje“, ampak je ta prevod preozek.

[12] Govorimo samo o pokoravanju in posnemanju dobrih in pobožnih ljudi v grehu.  Beseda ne teče o tem, da te ljudi obožujemo ali pa jim opravljamo neke oblike oboževanja, kot so npr. padanje z licem na tla pred njimi ali pa iskanje pomoči od njih ipd.

[13] Ta oblika širka je še posebej razširjena med šiiti in sufiji. Veliko njih se boji nekega mrtvega šejha, ko stori nek greh, kar je oblika velikega skritega širka. Človek s takim dejanjem zapusti meje Islama.

[14] Pravilno je reči, npr., “Tisto, kar hoče Allah, zatem pa ti.“

[15] To velja seveda tudi za vse oblike vraževerja.

[16] Adam.

[17] Nuh.

[18] Mojzes.

[19] Jezusa.

[20] Troedini bog, sv. Trojica

[21] Pred Muhammedom.

[22] Abraham.

[23] Zahodno območje Savdske Arabije

[24] Šiitska sekta.

[25] Muslimanskega koledarja.

[26] Tako imenovano ‚čiščenje duše‘ pri sufijih.

[27] Večina sufijev in šiitov daje svojim šejhom Božje lastnosti.

[28] Tistega, ki opravlja širk.

[29] Mušrik ne bo šel v Raj niti bo zavohal njegov vonj.

[30] Pekel.