Muslimanski zaporniki

Preden začnemo, se zahvaljujemo Allahu, ker nas je napotil v vero Islam, in samo Njega prosimo, naj v tej veri ostanemo. Amin.

Moji dragi bratje in spoštovane sestre v islamu. Stanje, v kakršnem se je danes znašel naš ummet, je porazno. Iz vseh štirih strani sveta naš ummet trpi zatiranje, neverniki pa iz vseh aspektov napadajo islam in muslimane.

Vsakič, ko prižgemo televizijo, pogledamo novice ali preberemo dnevni časopis, vidimo, da se govori nekaj o islamu in muslimanih. Vidimo, da se neverniki jezijo na nas, ker sledimo svoji veri in sunnetu Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi we sellem. Vidimo, da se v teh medijih odkrito širi sovražnost proti islamu in da se dogajajo aretacije nedolžnih muslimanov, ki nimajo nobenih realnih možnosti za pravično sojenje. Vse to se dogaja v državah, katere se bahajo s svojo demokracijo, pravičnostjo in svobodo.

Ko pogledamo muslimane, na žalost opazimo dve realnosti. Prva je dejstvo, da muslimanski ummet spi in da vse to, kar vidimo v novicah in časopisih pogosto ignoriramo. Zakaj? Zato, ker bi razmišljanje o tem vplivalo na naša življenja in naše koristi. Druga realnost je ta, da smo začeli verjeti medijski propagandi in njenim lažem. Začeli smo verjeti, da je nepravičnost, ki se dogaja muslimanom, upravičena in da je vse to, kar se dogaja muslimanom, dovoljeno. Ampak česa so muslimani pravzaprav krivi? Česa smo krivi? Edina stvar, katere smo krivi je, da se odrekamo vsakega taguta in častimo samo Allaha. Edina stvar, katere smo krivi, je, da govorimo la ilahe illallah. To je edini razlog, zakaj je na tisoče muslimanov zaprtih. Allah pravi v Kur’anu:

»…Nenehno se bodo bojevali proti vam, da bi vas odvrnili od vere – če jim bo le uspelo…« (2:217)

Ali ni prav to tisto, kar si želijo od nas? Vsak dan sprejemajo nove zakone in svojo politiko določajo tako, da je čim bolj v nasprotju z islamom; kakor da bi muslimanom želeli povedati, da naš način življenja za njih ni sprejemljiv. Hočejo, da sprejmemo njihove ideje in njihova prepričanja. Hočejo, da sprejmemo njihovo demokracijo in njihovo vero.

»Ne judje ne kristjani ne bodo zadovoljni s teboj, dokler ne sprejmeš njihove vere…« (2:120)

In ne govorite si, da vas ne sovražijo, ker ste muslimani. Ne govorite si, da vas ne sovražijo, ker sledite islamu. O tem Allah pravi v Kur’anu:

»O, verniki! Pristne prijatelje si izbirajte le med seboj. Drugi vam želijo pogubo. Komaj čakajo, da vas zadene trpljenje, in sovraštvo jim vre iz ust. Še hujše je, kar skrivajo v prsih! Če imate pamet, boste doumeli Naše dokaze.« (3:118)

Vsa domnevna svoboda, pravica in liberalnost se popolnoma ignorira, ko gre za muslimane. Dejstvo je, da zahodni režimi na čelu z ZDA, pobijajo muslimane v Iraku in Afganistanu ter jih zapirajo v Guantanamo, Abu Ghraib in letalsko bazo Bagram. Muslimane se zlorablja in zapira brez kakršnekoli obtožnice. Ti tiranski režimi se trudijo, da bi muslimani v zaporu čim bolj trpeli, pred javnostjo pa se prikazujejo kot zagovorniki miru in svobode.

»A kako, ko pa v primeru zmage ne bi spoštovali ne sorodstva ne dogovora?!…« (9:8)

Torej jasno je, da nismo mi krivi in ne smemo se počutiti krive. Edina stvar, katere smo krivi, je, da sledimo Kur’an. Edina stvar, katere smo krivi, je, da pozivamo v sunnet. Edina stvar, katere smo krivi, je, da smo ljudje tewhida in imana. Jasno je, da so oni krivi. Jasno je, da oni zatirajo človeštvo. Jasno je, da oni terorizirajo nedolžne ljudi in da se prav oni najbolj zoperstavljajo Allahu, Poslancem in Objavam. Poglejmo, koliko milijonov ljudi zatirajo v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Poglejmo, kdo terorizira milijone nedolžnih ljudi in meče bombe na bolnišnice in šole, v opravičilo pa poslušamo izjave kakor so “kolateralna škoda“.

Mi muslimani se moramo tega zavedati. Ne smemo biti naivni in verjeti njihovim lažem. Celo del njihove javnosti jim ne verjame več, saj so nekateri od njih spregledali te podle spletke. Zakaj torej mi muslimani tega ne vidimo?

Zagotovo se bomo muslimani srečali s številnimi preizkušnjami, saj nas Allah v Kur’anu obvešča o tem. Govori nam o tistih, ki so bili pred nami:

»Ali mislite, da boste vstopili v raj, ne da bi prestali skušnjave kot pretekli rodovi? Zadeli sta jih revščina in bolezen, bili so tako vznemirjeni, da so celo poslanec in verniki, z njim verujoči, vzkliknili: ‚Kdaj bomo dočakali Allahovo pomoč?!‘ Glejte, Allahova pomoč je resnično blizu!« (2:214)

Kakšna je torej naša dolžnost in odgovornost? Kaj moramo mi, kot muslimani storiti? Kakšna je naša dolžnost do tistih, ki trpijo? Do tistih, ki so zaprti v zaporih tagutov? Naša napaka je, da smo začeli razmišljati enako kot neverniki in postali individualisti. Moramo se spomniti, da je musliman brat drugemu muslimanu in moramo se začeti tako obnašati. Ko bomo to dosegli, potem odgovornost in dolžnost, katero imamo do muslimanov, postaneta jasni. Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, je rekel: »Pomagaj svojemu bratu, ko je zatiran in ko zatira.« Nekdo je vprašal: »O, Allahov Poslanec! Vem, kako mu moram pomagati, ko je zatiran, ampak kako naj mu pomagam, ko sam zatira?« Odgovoril je: »Zaustavi ga pred tem, da zatira (druge). Tako mu lahko pomagaš.« (Buhari, Muslim)

Kolikokrat smo stali ob strani tem zapornikom? Kolikokrat smo razmišljali o njihovi bolečini? Kolikokrat smo razmišljali o njihovih situacijah? Mi muslimani se moramo začeti obnašati kot muslimani. Poslanec, sallallahu alejhi we sellem, je rekel: »Muslimani so kot eno telo. Če se razboli oko, se vso telo razboli, če se razboli glava, se vso telo razboli.« (Muslim)

Ali mi čutimo bolečino teh zapornikov? Ali čutimo njihov stres? Ali čutimo trpljenje, katerega oni in njihove družine prestajajo noč in dan? Sploh kdaj pomislimo na to? Sami sebe moramo vprašati, kam je izginilo to bratstvo. Nikoli ne smemo pozabiti, da je vsak od nas glas, vid in sluh ostalih muslimanov. Ko vidimo in slišimo za zatiranje muslimanov, moramo biti glas teh muslimanov in govoriti namesto njih.

Ne pozabimo, da to niso ljudje, ki so posamezniki, ampak ljudje, ki imajo družine, soproge in otroke, kateri morajo prav tako preživljati te situacije. Razmislimo, kakšen teror se izvaja tudi nad njihovimi družinami. Moramo se začeti obnašati kot eno telo. Moramo občutiti njihovo bolečino, stres in trpljenje. Moramo se spomniti, da imajo taguti v svojih zaporih tudi naše sestre muslimanke. Zaprte imajo tvoje in moje sestre. Obstaja primer sestre, ki je bila zaprta samo zato, ker je družini poslala denar. Neverniki so jo zaprli in obtožili, da je pošiljala denar za podpiranje terorizma. Govorimo o naših sestrah, katere so čast našega ummeta.

Ni možno, da je musliman deležen poštenega sojenja, saj smo v njihovih očeh vsi mi že vnaprej krivi in na nas gledajo kot na kriminalce in teroriste. Ne smemo zaupati tem sistemom, ministrom in predsednikom, saj nam neprestano lažejo in polnijo glave s svojo propagando. Na žalost so nekaterim ljudem tako zamračili um, da ko določenega človeka obtožijo, samo rečejo, da je musliman in v glavah ljudi se takoj pojavi prepričanje, da ta človek mora biti nečesa kriv, da nekaj je pač moral narediti narobe. Ne začnimo razmišljati kot oni, ampak začnimo razmišljati o tem, kaj se dejansko dogaja okrog nas. Predolgo časa smo se pretvarjali, da ničesar ne vidimo. Predolgo časa smo bili zaslepljeni zaradi njihovih laži in izmišljotin. Predolgo časa smo bili v globokem spancu.

»Muslimanski ummet (globalna nacija) je unikaten ummet od celega človeštva: Njegova zemlja je ena, njegova pot je ena, njegov mir je eden, njegova čast je ena in njegova varnost je ena.« (Ahmed)

Za muslimane, ki živimo na zahodu, je prišel čas, da se prebudimo. Moramo se začeti zavedati, da so tiranski režimi, pod katerimi živimo, v vojni z islamom in muslimani. Čas je, da se zbudimo iz sna in spoznamo, kdo so sovražniki ummeta.

Prosimo Allaha naj osvobodi vsa ozemlja, katera so okupirali neverniki in prosimo Allaha naj osvobodi vse ugrabljene muslimane iz zaporov tagutov.

Elhamdulillahi Rabbil Alemin.