Inovacije (novotarije) v islamu

Jezikovni pomen novotarije (inovacije): nova, izumljena, stvar, kateri prej nič ni bilo podobno.

Šeriatski (islamski) pomen novotarije: nekaj, kar je vpeljano v vero brez dokaza (tj. brez jasnega argumenta iz Kur’ana (Korana) ali Poslančeve prakse).

Vrste uvajanj novih stvari:

1. uvajanje novih stvari v običaje, kot je uvajanje sodobnih (tehnoloških) izumov, kar je v islamu dovoljeno, saj je osnovni predpis glede adetov (običajev) dovoljenost (tj. vsi običaji so dovoljeni (to je osnovni predpis) pod pogojem, da niso v nasprotju z islamskimi učenji);

2. uvajanje novih stvari v vero, kar je strogo prepovedano, saj je osnovni predpis glede vere prepovedanost (tj. vse verske prakse in verovanja so (v osnovi) prepovedana, razen v primeru, da obstaja jasen tekst iz Kur’ana ali Poslančeve prakse, ki jih potrjuje).

Vrste uvajanj novih stvari v vero

1. Novotarija (inovacija) v prepričanju (dogmatiki). To je prepričanje, ki je v nasprotju s tistim, kar sta nam povedala Vzvišeni Allah in Njegov Poslanec Muhammed, naj je mir z njim. Primer takšnega prepričanja je primerjanje ali zanikanje Allahovih lastnosti ali zanikanje Njegove odredbe.

2. Inovacija v dejanjih. To je čaščenje Allaha na nepredpisan način, na primer:

– z uvajanjem ibadeta (oblika čaščenja, obredoslovje), ki ni predpisan,

– dodajanje ali odvzemanje od predpisanega ibadeta,

– uvajanje predpisanega ibadeta, vendar na nepredpisan, izmišljen, način,

– določanje točnega časa za predpisan ibadet, za katerega islam ni določil točno določenega časa, kot so: gradnje na grobovih, prazniki, vpeljane proslave.

3. Novotarija v zapuščanju. To je zapuščanje dovoljenega ali zapuščanje tistega, kar ibadeti zahtevajo, kot je recimo: da oseba ne bi jedla mesa, smatrajoč to za ibadet, ali zapuščanje poroke, smatrajoč to ta ibadet.

Vrste inovacij glede na njihov predpis

1. Novotarije, ki storilca izločijo iz islama (tj. storilec postane odpadnik od islama), kot so novotarije rafidij (ekstremnih šiitov, ki smatrajo svoje imame za bogove, preklinjajo poslančeve družabnike, njegove žene itd.) ali novotarija glede stvaritve Kur’ana (v preteklosti je obstajala sekta, ki je trdila, da Allah ne govori, temveč da je Njegov govor ustvarjen).

2. Novotarije, ki so greh in ne izločijo storilca iz islama, kot so skupinski zikr ali določanje noči v polovici meseca ša’bana za ibadet.

Opozoritev na inovacije v veri in zavrnitev le-teh

Tukaj je dovolj, da omenimo en ajet (iz Kur’ana) in dva hadisa (iz poslančevega izročila).

1. Besede Vzvišenega Allaha:

“Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam naklonil blagoslove. Odločil sem se, da vam islam bode vera.“ (Koran, 5. sura, 3. ajet)

2. Besede Allahovega Poslanca, naj je mir z njim: “Kdor uvede nekaj (tj. inovacijo, novotarijo) v to našo stvar (tj. religijo islam), kar ni od nje, bo le-to zavrnjeno.“ (zabeležila Buhari, 2697, in Muslim, 1718) V pripovedovanju, ki ga najdemo pri imamu Muslimu, piše, da je Allahov Poslanec, naj je mir z njim, dejal: “Kdor bo delal nekaj, kar ni od naše vere, bo le-to zavrnjeno.“

3. Besede Allahovega Poslanca, naj je mir z njim: “Najhujše stvari so vpeljane stvari. (Vsaka vpeljana stvar je novotarija.) Vsaka novotarija je zabloda. (Vsaka zabloda pelje v Ogenj.)“ (Muslim, 1435, dodatki v oklepajih obstajajo v verziji imama Nesaija, 1560)

Ali obstajata lepa in grda novotarija?

Tisti, ki deli novotarije na lepe in grde, greši in se zoperstavlja besedam Allahovega Poslanca, naj je mir z njim: “Resnično, vsaka novotarija je zabloda“, saj je Poslanec, naj je mir z njim, obsodil vse (verske) novotarije in rekel, da so zabloda. Oseba, ki govori, da obstajajo lepe in grde verske inovacije, trdi nasprotno: “Niso vse verske novotarije zabloda, temveč obstajajo tudi lepe novotarije.“

Vzroki, ki so pripeljali do pojava novotarij

1. nepoznavanje verskih predpisov,

2. sledenje strastem,

3. pristranskost v določenih stališčih in osebah,

4. oponašanje nevernikov,

5. zanašanje na izmišljene hadise, ki nimajo nikakršne osnove v islamu,

6. običaji in praznoverja, na katera islam z ničemer ne nakazuje, niti jih potrjuje zdrav človeški razum.

Dva pomembna in koristna pravila pri prepoznavanju novotarij in zavračanju le-teh

Prvo pravilo: Osnova glede ibadetov je, da so vsi ibadeti prepovedani in da je potrebno čakati, dokler ne pride dokaz, ki nakazuje na dovoljenost le-teh (to pomeni, da človeku ni dovoljeno izvajati neke oblike čaščenja, dokler ne izve, da je tako delal Allahov Poslanec Muhammed, naj je mir z njim).

Drugo pravilo: Vsak ibadet, za katerega sta obstajala potreba in razlog, da se ga opravlja v času Allahovega Poslanca, naj je mir z njim, a ga Allahov Poslanec skupaj s svojimi plemenitimi družabniki (ashabi) ni opravljal, nakazuje na nepredpisanost dotičnega ibadeta.

Pomembni opombi

Prva opomba: imam Malik, naj se ga Allah usmili, je rekel: “Kdor uvede novotarijo v islam in le-to smatra za lepo, trdi, da je Muhammed, naj je mir z njim, poneveril poslanstvo, saj je Vzvišeni Allah rekel: “Danes sem vam izpopolnil vašo vero…“ (5:3)“

Druga opomba: islamski učenjak Albani, naj se ga Allah usmili, je rekel: “Moramo vedeti, da je najmanjša novotarija, katero si posameznik izmisli v veri, strogo prepovedana. Med novotarijami ne obstajajo, kot to nekateri mislijo, take novotarije, ki so samo nezaželene.“

Nekatere novotarije, ki so razširjene med muslimani

1. praznovanje Poslančevega, naj je mir z njim, rojstva (mevlud) ali rojstva drugih ljudi,

2. praznovanje noči Isra’a in Mi’radža,

3. praznovanje petnajste noči meseca ša’bana,

4. praznovanje rojstnega dneva,

5. iskanje bereketa (blagoslova) od določenih mest, ostankov, živih ali mrtvih oseb,

6. skupinski zikr,

7. zahtevanje, da se recitira El-Fatiha (1. sura) za duše umrlih in pri drugih okoliščinah,

8. določanje meseca redžeba za opravljanje umre in drugih posebnih ibadetov,

9. izgovarjanje nijjeta (namere) pred opravljanjem molitve,

10. tewessul (posredništvo) – približevanje k Vzvišenemu Allahu s pomočjo oseb in njihovega položaja.

Koristna dela za spoznavanje verskih novotarij

1. Et-Tahzir minel-bide’i, šejh Abdul-Aziz b. Baz,

2. Es-Sunen wel-mubtedi’at, šejh Abdus-Selam el-Kušeri,

3. El-Bide’u wel-muhdesat we ma la asle lehu, Hamud el-Metar,

4. El-Ibda’u fi medar el-ibtida’i, šejh Ali Mahfuz,

5. El-Bide’u el-hawlije, šejh Abdullah et-Tuwejdžiri

Koristno:

Sledenje Allahovemu Poslancu, naj je mir z njim, ne bo pravilno, dokler se ne izpolni sledečih 6 pogojev, katere je določil islam:

št.	Pogoj sledenja	Primer zoperstavljanja temu pogoju
1.	Razlog	Nekdo, ki moli dva rekata zaradi dežja
2.	Vrsta	Tisti, ki daje sadakatul-fitr (revnim) v denarni obliki
3.	Število/količina	Tisti, ki (namerno) moli akšam (magrib) s 4 rekati
4.	Način	Tisti, ki pri abdestu (obrednem umivanju) začne pri nogah in konča pri obrazu
5.	Čas	Tisti, ki zakolje kurban v mesecu ramadanu
6.	Mesto	Tisti, ki opravi itikaf v puščavi