Kam položiti roke po rukuju?

Avtentično se pripoveduje, da je Poslanec, naj je mir z njim, v stoječem položaju molitve položil svoje roke (desno na levo) na prsi. Po opravljenem rukuju se posameznik dvigne v stoječ položaj in mora zato spet povezati roke.

Spuščanje rok ob telesu je mekruh (nezaželeno) in molivec bi se moral temu izogibati, saj je le-to v nasprotju s Poslančevo prakso. V Sahihu Buhariju lahko najdemo pripovedovanje od Ebu Hazima, da je Sehl b. Sa’d (naj je Allah z njim zadovoljen) dejal:

 

كانوا يؤمرون أن يضع الرجل يده اليمنى على ذراعه اليسرى في الصلاة

„Ljudem je bilo ukazano, da v molitvi svojo desno roko položijo na levo.“ (El-Buhari, Sahih, Poglavje o ezanu, št. 740; Ahmed ibn Hanbel, Musned, 5. knjiga, str. 336; Malim, El-Muwetta‘, Poglavje o ezanu, št. 378)

Ebu Hazim pravi: »Ni mi znano nič drugega razen, da je to pripisal Poslancu, naj je mir z njim.« Citirani hadis dokazuje, da je sunna (priporočeno in Poslančeva praksa), da se desnico v molitvi položi na levico. Skozi avtentično sunno Allahovega Poslanca je znano, da je posamezniku med opravljanjem molitve zapovedano položiti svoje dlani na kolena v stanju rukuja, da jih položi na tla vzporedno s svojimi rameni ali ušesi, ko se nahaja v stanju sudžuda, in da jih položi na stegna in kolena, ko sedi (oziroma kleči).

Dejanje sunne je, da položiš desnico na levico v obeh stoječih položajih – pred in po rukuju, saj citirani hadis velja za oba položaja. Omenjeno je podkrepljeno z avtentično verigo pripovedovalcev, katero je zabeležil En-Nesa’i od Wa’ila ibn Hudžra (naj je Allah z njim zadovoljen), da je rekel:

رأيت النبي صلى الله عليه وسلم إذا كان قائما في الصلاة يضع يده اليمنى على كفه اليسرى

„Videl sem Poslanca, naj je mir z njim, da je v molitvi položil svojo desno roko na levo, ko je bil v stoječem položaju.“ (Ahmed ibn Hanbel, Musned, 4. knjiga, str. 318)

Omenjeno pripovedovanje zajema oba stoječa položaja – pred in po rukuju. Tisti, ki spuščajo svoje roke ob telesu po rukuju, kot nam je znano, nimajo nikakršnega verodostojnega dokaza. Njihovo dejanje je v nasprotju z očitnimi teksti sunne. Boljše je položiti roke na prsi, saj Wa’il ibn Hudžr in Hulb Et-Ta’i pripovedujeta od Poslanca, naj je mir z njim, preko hasen isnada (dobre verige pripovedovalcev). Hadis, katerega se pripisuje ‚Aliju (naj je Allah z njim zadovoljen), ki govori o tem, da se roke polagajo pod popkom, je po stališču učenjakov hadiske znanosti slab.

Moraš vedeti, da polaganje rok ob sebi v molitvi ne pokvari posameznikovega islamskega verovanja ali prepoveduje meso živali, katere zakolje, vendar je takšno dejanje mekruh (nezaželeno) in v nasprotju s Poslančevo prakso, zato se ga je potrebno izogibati.

Naj nam Allah dà zdravo razumevanje islama, naj nam pomaga slediti Njegovi veri in naj nas napoti na Pravo Pot.