Kur’an (Koran) o oblakih

Znanstveniki so proučevali razne vrste oblakov in prišli do zaključka, da se dežni oblaki oblikujejo in formirajo preko določenih korakov, ki so povezani s tipom vetra in samih oblakov. Ena vrsta dežnih oblakov so kumulonimbusi, katere ponavadi spremlja grmenje. Meteorologi so proučevali, kako se formirajo kumulonimbusi in kako proizvajajo dež, točo in strele. Odkrili so, da gredo kumulonimbusi skozi naslednje faze:

a) Oblake žene veter: kumulonimbus se začne formirati, ko veter potisne majhne dele oblakov (kumulusi) v zono, kjer se ti oblaki spreminjajo.

b) Spajanje: potem se mali oblaki spajajo in tvorijo večji oblak.

c) Kopičenje: ko se mali oblaki združijo, se poveča vzgon v večjem oblaku. Vzgon blizu centra oblaka je močnejši od tistega na obrobju. Ta vzgon povzroči, da telo oblaka raste v višino in se začne kopičiti. Ta vertikalna (navpična) rast povzroči, da se telo oblaka razteza v hladnejše cone, kjer se formirajo dežne kapljice in toča, ter rastejo višje in višje. Ko te kapljice vode postanejo pretežke, začenjajo padati iz oblaka v obliki dežja in toče.

Allah, s.w.t., pravi v Kur’anu – Koranu (opazite važen detajl):

»Mar ne vidiš, da Gospod razžene oblake, potem pa jih spaja in kopiči drugega nad drugim. Potem vidiš iz njih padati dež. Gospod iz oblaka v velikosti hriba pošlje točo. Z njo zadene, kogar hoče, komur hoče, pa prizanese. Blisk njegove strele skoraj vzame vid.« (Kur’an, 24:43)

Meteorologi so nedolgo nazaj prišli do spoznanja o podrobnostih pri formiranju oblakov, njihovi strukturi in funkcioniranju. Danes se v te namene izkorišča moderna oprema, kakor so letala, sateliti, računalniki, baloni ter druga oprema za preučevanje vetrov in njihovih smeri, za merjenje vlažnosti in njene spremembe, za ugotavljanje nivoja in spremembe atmosferskega pritiska.