Poroka muslimanke z drugače verujočim (nemuslimanom)

Irma: Rada bi smo nekaj vprašala glede poroke muslimanke z drugače verujočim: Ali je to greh?

Odgovor:

Takšna vprašanja dobimo kar pogosto na naš e-mail. To je danes velik problem islamske zahodne družbe, kjer se zaradi pomanjkanja islamske vzgoje med navadnimi masami pogosto pojavlja.

Islamski učenjaki so enoglasnega stališča, da se muslimanka ne sme poročiti z nemuslimanom; pa naj bo le-ta ateist, kristjan (ki prakticira svojo religijo ali ne), Žid, častilec ognja, hinduist, budist in podobno.

Allah je rekel v Kur’anu: “One (muslimanke) niso dopuščene njim (nevernikom, malikovalcem), niti so oni (neverniki, malikovalci) dopuščeni njim (muslimankam).“ (60:10)

Rekel je tudi: “Ne poročajte vernic z malikovalci, razen če sprejmejo vero. Suženj vernik je boljši od malikovalca, čeprav vam je ta všeč.“ (2:221)

S citiranima ajetoma je Vzvišeni prepovedal, da se muslimanke poročajo za nemuslimane in posledično razveljavil takšne zakone.

Rekel je islamski učenjak Kurtubi: “Soglasje muslimanov je, da pod nobenim pogojem ni dovoljeno, da se malikovalec poroči z vernico, ker je v takem postopku ponižanje za islam.“ (Tefsirul-Kurtubi, 3/72)

Rekel je šejhul-islam Ibn Tejmijje: “Muslimani so enoglasnega stališča, da nevernik (kafir) ne more biti dedič od muslimana in da se nevernik ne more poročiti z muslimanko.“ (El-Fetawa el-kubra, 3/130)

Vzvišeni Allah je rekel v Kur’anu: “Allah ne bo dal nevernikom priložnosti nad muslimani.“ (4:141)

Poslanec Muhammed, naj je mir z njim, pa je dejal: “Islam se vzdiguje in ne vzdiguje se (nič) iznad islama.“ (Darekutni (3663), Bejheki (6/205) in ostali. Hadis je dober po oceni Ibn Hadžerja in Albanija)

V zakonski zvezi nevernika z muslimanko pa bi le-ta bil iznad nje in imel bi priložnost nad njo, kar pomeni, da bi bil kufr (nevera) nad islamom, to pa ni dovoljeno po omenjenem ajetu in hadisu.

V takšnem zakonu obstaja tudi velika bojazen pred tem, da jo bo odpeljal v nevero, ker je normalno, da ima mož večji vpliv v družini – ne glede na to, v kakšni družbi živimo. Vzvišeni Allah je na ta vpliv pokazal v ajetu, katerega smo citirali: “Ne poročajte vernic z malikovalci, razen če sprejmejo vero. Suženj vernik je boljši od malikovalca, čeprav vam je ta všeč. Takšni vas kličejo v ogenj (Pekel, Džehennem)…“ (2:221)

Neverniki kličejo muslimane k neveri, klicanje k neveri pa je v resnici klicanje k Ognju, saj nevera zajema Ogenj. Tako je poroka nevernika z vernico sredstvo, katero pelje do harama (prepovedanega), in zato je poroka sama po sebi haram (prepovedana). (Bedai’us-sanai’i, 2/271-272)

V kolikor bi se neka muslimanka poročila z nevernikom in v kolikor ji je znan predpis prepovedi, se jo bo smatralo za prešuštnico in šeriatska kazen za tak postopek je kazen za prešuštvo, v kolikor pa ji predpis prepovedi ni bil znan, potem ima opravičilo za svoj postopek, ampak ji je kljub temu obvezno, da se loči od svojega “moža“ brez kakršnekoli potrebe po talaku (da ji mož da ločitev), saj je takšen zakon pri Bogu batil (neveljaven). Na osnovi omenjenega je poroka muslimanke z nemuslimanom neveljavna in sploh ne velja za poroko po soglasju islamskih učenjakov. Šeriatski status takšnega zakona je, da se nanj gleda kot na prešuštvo (to pa je velik greh) in kot smo že omenili, obvezno ju je ločiti.

Kdor bi rekel, da je takšna zakonska zveza dovoljena, bi s tem izstopil iz islama in postal kafir-murted (nevernik-odpadnik), saj bi dovolil tisto, kar je Allah prepovedal.

Sama poroka muslimanske z nemuslimanom ne predstavlja dejanja nevere, tj. delo, ki vodi iz islama, razen če muslimanka to smatra za dovoljeno (v tem primeru je izstopila iz islama in postala nevernica).

Če bi se v islamski državi, ki sodi po šeriatskem zakonu, muslimanka poročila z nevernikom, bi islamski sodnik ukazal, naj se ju loči.

V Sloveniji, kjer še ni šeriatskega zakona, bi moral welij (torej skrbnik; ponavadi oče, lahko pa tudi nek drug član družine, v kolikor je oče umrl ali pa ne more biti welij zaradi drugih razlogov) narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi se ta poroka razveljavila (ali pa da do nje ne bi sploh prišlo). Na žalost se v Sloveniji takšni propadli zakoni zgodijo zaradi slabe islamske vzgoje, kar pa je tema zase.

V kolikor prizadevanja očeta in drugih družinskih članov ne bi obrodila plodov, potem so dolžni prekiniti vse odnose s svojo hčerjo, dokler se le-ta ne “loči“ ali njen “mož“ ne sprejme islama.

Če bi se družina te muslimanke strinjala s takšno poroko ali pa jo celo odobrila, tj. smatrala za dovoljeno, bi lahko to bil celo kufr, ki bi jih vse izločil iz islamskega verovanja.

Potrebno je naglasiti še eno zelo pomembno stvar, ki se dogaja v muslimanskih krogih. Če bi se, recimo, muslimanka poročila z nekom, ki samo trdi za sebe, da je musliman, ne opravlja pa petdnevnih obveznih molitev, bi bila ta poroka enaka poroki z nekim drugim nemuslimanom, saj je tisti, ki ne opravlja petdnevnih obveznih molitev, nevernik. Tukaj štejemo tudi vse tiste “bajramske“ muslimane, kot tudi “ramadanske“, saj so tudi ti vključeni v izjavo Allahovega Poslanca, naj je mir z njim: “Razlika med nami (muslimani) in njimi (neverniki) je namaz (molitev, klanjanje). Kdor ga zapusti, postane nevernik.“ (Hadis je verodostojen. Zabeležila Tirmizi in Ibn Madže)

Allah je zaščitnik verujočih.