Upepelitev v islamu in vprašanje o življenju v grobu
L.M.: As-Selam alejkum! Zanima me, zakaj ne smemo upepeliti telesa muslimana (kaj pa če te nemusliman prosi in celo v oporoki napiše, da želi, da se tako ravna z njegovim truplom) po smrti? Duše v njem ni, ker je v berzehu, ampak kako bo potem telo samo od sebe čutilo kazen v grobu (če bo seveda duša morala biti deležna kazni)? Ta zadeva mi je nejasna, mi jo lahko pojasnite, prosim. Najlepša hvala in džezakallahu khairan.
Odgovor:
Zahvala pripada Vzvišenemu Allahu. Samo Njega častimo in samo od Njega iščemo pomoč. K Njemu se zatekamo pred zlom naših duš. Kogar On napoti, ga nihče ne more odpeljati v zablodo, in kogar On pusti v zablodi, ga nihče ne more napotiti na Pravo pot. Pričam, da ni drugega božanstva, ki si zasluži biti čaščeno (ibadet), razen Allaha, Vzvišenega in Slavljenega, in pričam, da je Muhammed, naj je Allahov mir z njim, Njegov suženj in poslanec.
“O, verniki! Bojte se Allaha in govorite le resnico! On vas bo nagradil za dobra dela, odpustil vam bo vaše grehe. Kdor se bo pokoraval Allahu in Njegovemu poslancu, bo dosegel, kar bo želel.“ (33:70-71)
Resnično je najresničnejši govor Allahov govor, najboljša napotitev pa je napotitev Muhammeda, naj je Allahov mir z njim. Najhujše stvari so (verske) novotarije. Vsaka novotarija je zabloda. Vsaka zabloda pelje v Ogenj.
Zatem, kot odgovor na zastavljeno vprašanje, pravim sledeče:
We alejkumu selam we rahmetullahi we berekatuh
V islamu ni dovoljeno upepeliti mrtva telesa zaradi Poslančevih besed, naj je Allahov mir z njim: “Lomljenje kosti mrtvega človeka je enako lomljenju njegovih kosti, ko je bil živ.“ (Zabeležili Ebu Dawud, Ibn Madže, Ahmed in Ibn Hibban v svojem ‚Sahihu‘ od Poslančeve žene, Aiše, naj je Allah z njo zadovoljen)
Tj. svetost človeka je v tem segmentu ista pred in po smrti. Zato nam je Poslanec, spoštujoč mrtve, kot da bi bili živi, prepovedal, da sedimo na grobovih. Upepelitev človeka ni dovoljeno, ko je živ, niti ko je mrtev, razen v izjemnih situacijah, ko obstaja nevarnost za živeče, kot je, na primer, številčnost mrtvih teles in nezmožnost živečih, da jih vse pokopljejo, v zapuščanju teh teles pa sta škoda in nevarnost za živeče. V takšnem primeru bodo islamski učenjaki preučili situacijo in dali konkretno sodbo.
Na osnovi omenjenega, lahko spoznamo, da je upepeljevanje (sežiganje) teles mrtvih haram (prepovedano). Zaradi tega posamezniku ni dovoljeno, da zapusti takšen vasijjet (oporoko), v kolikor pa to stori, se le-ta ne bo realizirala, temveč se jo bo razveljavilo.
Kar se tiče vašega drugega vprašanja o kazni ali nagradi v grobu, je odgovor, da je kazen/nagrada po enoglasnem stališču islamskih učenjakov ehli-sunneta wel-džema’ata (tistih, ki sledijo suni (Poslančevi praksi) in se držijo za skupnost muslimanov) za telo in dušo. Islamski učenjak Ibn Kajjim El-Dževzi je v svojem delu Er-Ruh (Duša) zabeležil govor šejhul-islama Ibn Tejmijje: “Vprašan je bil šejhul-islam Ibn Tejmijje o tem pa je dejal: ‚Kazen in nagrada sta v grobu za oboje, za dušo in telo, po enoglasnem mišljenju ehli-sunneta wel-džema’ata. Duša bo kaznovana ali nagrajena ločeno od telesa, v določenih primerih pa je nagrajena ali kaznovana združena s telesom. V takšnem primeru telo poseduje dušo, tako da sta nagrada in kazen v tem primeru istočasno za oba, kot je ponavadi za dušo, ločeno od telesa.“‘
Allah najbolje ve.