Kako islam gleda na motnje hranjenja

Vprašanje našega bralca: Salam alejkum. Zanima me, kako islam gleda na motnje hranjenja (npr. anoreksija, bulimija itd.)? Hvala za vaš odgovor.

Odgovor:

Zahvala pripada Vzvišenemu Allahu. Samo Njega častimo in samo od Njega iščemo pomoč. K Njemu se zatekamo pred zlom naših duš. Kogar On napoti, ga nihče ne more odpeljati v zablodo, in kogar On pusti v zablodi, ga nihče ne more napotiti na Pravo pot. Pričam, da ni drugega božanstva, ki si zasluži biti čaščeno (ibadet), razen Allaha, Vzvišenega in Slavljenega, in pričam, da je Muhammed, naj je Allahov mir z njim, Njegov suženj in poslanec.

“O, verniki! Bojte se Allaha in govorite le resnico! On vas bo nagradil za dobra dela, odpustil vam bo vaše grehe. Kdor se bo pokoraval Allahu in Njegovemu poslancu, bo dosegel, kar bo želel.“ (33:70-71)

Resnično je najresničnejši govor Allahov govor, najboljša napotitev pa je napotitev Muhammeda, naj je Allahov mir z njim. Najhujše stvari so (verske) novotarije. Vsaka novotarija je zabloda. Vsaka zabloda pelje v Ogenj.

Zatem, kot odgovor na zastavljeno vprašanje, pravim sledeče:

We alejkumu selam we rahmetullahi we berekatuh

Islam je religija FITRE – naravnosti. Vse, kar odstopa od norm fitre, se smatra za deviacijo. Za nekoga, ki bo sledil verskim napotkom, je skoraj nemogoče, da bo padel v neko od omenjenih motenj.

1) Na prvem mestu je prepoved prenajedanja, iz katerega izhaja tudi zmanjšana verjetnost za debelost in za komplekse, ki se pojavljajo pri tem. Vzvišeni Allah nam je prepovedal prenajedanje v Kur’anu, 7. sura, 31. ajet: “O, sinovi Adamovi! Lepo se oblecite, ko se pripravite k molitvi. Jejte in pijte, a ne pretiravajte. On ne mara ljudi, ki pretiravajo.“

Pripoveduje se od Ibn Omerja, da je Poslanec, naj je mir z njim, rekel: “Vernik jé v eno črevo, nevernik pa v sedem.“ (Buhari in Muslim)

Veliko je slabih posledic prenajedanja, od katerih so tudi omenjeni kompleksi.

Rekel je Ebu Sulejman ed-Darani, rahimehullah: “Tistega, ki se naje, doleti šest neugodnosti: ne občuti slast ibadeta (čaščenja), ne more si zapomniti modrosti, izgubil je blagost do ljudi, saj ko je sit, misli, da so vsi siti, ibadet (čaščenje) mu je težko, podivjajo mu strasti in ko verniki krožijo okrog džamij, on kroži okrog tuzemskega smetišča.“

2) Zatem umno ravnovesje in zaščita pred raznimi duševnimi boleznimi, katere povzročajo tudi telesne motnje (kot je npr. bulimija ali anoreksija), se dosežeta z ibadeti, od katerih je na prvem mestu namaz (salat), zatem pa dova (molitev). Tisto, kar človeka najbolj uničuje, je preobremenjenost s tem svetom in samovšečnost (El-Udžb).

Tisti, ki učvrsti svojo vez z Allahom, ne bo imel strahov, ki ga bodo odvračali od normalnega in racionalnega potrošništva živil. Tistim, ki je znan ajet: “Z oblaki smo vam naredili hlad, spustili smo mano in prepelice, rekoč: ‚Jejte dobrote, s katerimi smo vas oskrbeli.‘ V resnici niso škodovali Nam, temveč so sebi storili krivico.“ (2:57), se bodo vprašali o krivici, katero delajo sami sebi potem, ko jih je Allah obsul z blagoslovi, in spoznali bodo obveznost ZAHVALE in njeno mesto v islamu, katero ne pušča prostora za kakršnokoli samovšečnost ali obup zaradi eventualne skušnjave, ki jih je doletela.

Na kratko: način odnosa nekega muslimana do dejanj, ki so predpisana v šeriatu (tj. islamu), ne daje možnosti pojavitvam takšnih deviacij. Allah najbolje ve.