Obrezovanje v islamu (obvezno ali priporočeno)

Vprašanje: Spoštovani, zanima me, če je obrezovanje pogoj za sprejetje islama ali pa je to samo priporočilo? Zanima me tudi, kakršen je na splošno predpis glede tega.

Odgovor:

Zahvala pripada Vzvišenemu Allahu. Samo Njega častimo in samo od Njega iščemo pomoč. K Njemu se zatekamo pred zlom naših duš. Kogar On napoti, ga nihče ne more odpeljati v zablodo, in kogar On pusti v zablodi, ga nihče ne more napotiti na Pravo pot. Pričam, da ni drugega božanstva, ki si zasluži biti čaščeno (ibadet), razen Allaha, Vzvišenega in Slavljenega, in pričam, da je Muhammed, naj je Allahov mir z njim, Njegov suženj in poslanec.

“O, verniki! Bojte se Allaha in govorite le resnico! On vas bo nagradil za dobra dela, odpustil vam bo vaše grehe. Kdor se bo pokoraval Allahu in Njegovemu poslancu, bo dosegel, kar bo želel.“ (33:70-71)

Resnično je najresničnejši govor Allahov govor, najboljša napotitev pa je napotitev Muhammeda, naj je Allahov mir z njim. Najhujše stvari so (verske) novotarije. Vsaka novotarija je zabloda. Vsaka zabloda pelje v Ogenj.

Zatem, kot odgovor na zastavljeno vprašanje, pravim sledeče:

Postavlja se vprašanje, če je obrezovanje v islamu sploh obvezno (vadžib) ali pa je le priporočeno (sunnet, mustehabb). Islamski učenjaki nimajo soglasnega stališča glede tega.

Med tistimi, ki trdijo, da je to le sunnet, so: Hasan el-Basri, Ebu Hanife in nekateri učenjaki hanbelijske (hanbeli) pravne šole (med katerimi je tudi Ibn Ebi Musa).

Tisti, ki trdijo, da je vadžib, so: Es-Sa’bi, Rabi’a, El-Ewza’i, Jahja ibn Seid el-Ensari, Malik, Šafi’i, Ahmed itd.

Od omenjenih mišljenj je močnejše in pravilnejše mišljenje, da je obrezovanje obvezno zaradi številnih argumentov in dokazov. Ibn Hadžer el-Askalani je naštel sedem dokazov, od katerih omenjam le nekatere:

1) Rekel je Vzvišeni Allah v prevodu pomena: “Potem smo tebi razodeli: ‚Sledi veri Abrahamovi, pravi veri…“‘ (16. sura, 123. ajet)

Zaradi omenjenega ajeta so Allahov Poslanec, naj sta Allahov mir in blagoslov z njim, in njegov ummet (muslimani) obvezni slediti veri Abrahamovi, naj je Allahov mir z njim, obrezovanje pa je del Abrahamove vere, na kar nakazujejo hadisi, katere sta zabeležila Buhari in Muslim od Ebu Hurejre, naj je Allah z njim zadovoljen: “Abraham, naj je Allahov mir z njim, je bil obrezan v osemdesetem letu svojega življenja.“

2) Zabeležila sta imam Ahmed in Ebu Dawud od dedka Usejma ibn Kulejba, da je prišel k Allahovemu Poslancu, naj sta Allahov mir in blagoslov z njim, in rekel: “Sprejel sem islam.“ Allahov Poslanec, naj sta Allahov mir in blagoslov z njim, mu je odvrnil: “Odstrani svoje lase nevere (obrij svojo glavo) in obreži se.“

3) Pripoveduje Weki‘ od Salima od Amra ibn Herema od Džabira od Jezida od Ibn Abbasa (To je celotna veriga pripovedovalcev tega izročila (hadisa), katero imenujemo isnad. Avtor odgovora se je odločil, da jo tukaj navede, sicer se skrajšano lahko omeni le zadnji pripovedovalec – v tem primeru Ibn Abbas, op. prevod), da je Ibn Abbas dejal: “Neobrezanemu ne bo sprejet namaz (salat, molitev) in ne bo se jedlo tistega, kar zakolje.“

4) Razložitev tretje točke: Neobrezana oseba je vedno izpostavljena izgubi tehareta (obrednega umivanja, abdesta, wudu’a) in namaza (molitve), saj kožica, ki prekriva spolni organ, po uriniranju zadrži del urina in otežuje čiščenje spolnega organa, s čistočo tega dela telesa pa je pogojena veljavnost teh obredov. Pri obrezani osebi nekaj takega ne velja, zato so mnogi učenjaki prepovedali neobrezanim osebam, da vodijo skupinsko molitev. V primeru, da bi taka oseba molila posamično, bi se na to gledalo kot na bolezen tistih, ki ne zmorejo zadrževati urina – sahibu uzr (po mišljenju teh učenjakov, ki so prepovedovali, da neobrezani vodijo molitev, op. prev.).

Torej, obveznost muslimanov je, da se obrežejo. Ta obveznost ne velja za tistega, ki je sprejel islam in ki se boji za svoje zdravstveno počutje ali pa ima nek zdravstveni problem, ki mu onemogoča, da to stori. V vsakem primeru ta postopek ni pogoj za sprejetje islama, niti za njegove obrede. (“Hasijetu ebi Abidin“, 5/478)

Stališče Stalne komisije za fetwe je, da je obrezovanje sunnet (priporočeno) in da posameznik lahko izpusti to dejanje, če ga je strah, da bo to slabo vplivalo nanj zaradi starosti, ali če bo to povzročilo, da ne bo sprejel islama ipd. (Fetwe Stalne komisije: fetwa št. 5512, 5. knjiga, str. 135-136)

Obrezovanje ni pogoj za sprejetje islama, temveč je sprejetje islama osebe, ki ni obrezana, popolnoma verodostojno in njeni kasnejši ibadeti (obredi, čaščenja) niso zaradi tega nič manj veljavni. To je stališče vseh učenjakov. S samim sprejetjem islama obrezovanje postane obvezno za tiste, pri katerih ni omenjenih preprek (pri tistih, ki te prepreke obstajajo, pa je obveznost obrezovanja izničena).

Za konec omenjamo pripovedovanje, v katerem piše, da je Allahov Poslanec, naj sta Allahov mir in blagoslov z njim, rekel: “V vero spada pet stvari: obrezovanje, odstranjevanje dlak pri spolnem organu, skrajševanje brkov, rezanje nohtov in puljenje dlak pod pazduho.“ (Zabeležila Buhari in Muslim od Ebu Hurejre, naj je Allah z njim zadovoljen)