15. noč meseca ša’bana – Lejletul-berat
(17.7.2010) anonimno: „Selam alejkum. Ali ima 15. noč meseca šabana (ki nam je vse bližje, danes je 5. Šaban), za katero nam je imam povedal, da ji rečemo “lejletul-berat“ (kar pa tudi piše v vaktiji, ki jo je izdala Islamska skupnost v Republiki Sloveniji)? Nekateri pravijo, da je dobro na ta dan moliti pa se postiti. Prosim za odgovor, anonimnež“
Odgovor:
We alejkumu selam, dragi brat!
Zahvaljujemo se ti za takšno vprašanje, ker je idealno za ta čas (glede na to da se bliža 15. noč meseca ša’bana).
To, da ima Islamska skupnost v Republiki Sloveniji v svoji vaktiji zabeležen ta dan, še vedno ni dokaz, da nekaj takega obstaja v Islamu. Kot lahko vidimo, so njihove vaktije napolnjene z raznoraznimi ne-muslimanskimi prazniki. Med njimi so tudi Prešernov dan, velikonočni ponedeljek, Dan upora proti okupatorju in ne bo nas čudilo, če bi na njihovih vaktijah našli tudi božič in druge ne-muslimanske praznike. To omenjamo, ker ima Islamska skupnost te podatke navedene v stolpcu z naslovom “Prazniki, lunine faze in drugi astrološki podatki“. Nas, kot Muslimane, zanima, kaj imajo ti dnevi z islamskim koledarjem in s PRAZNIKI. Mar ni Allahov Poslanec Muhammed, s.a.w.s., rekel, da imamo Muslimani samo dva praznika – kurbanski in ramadanski bajram? Poleg tega pa lahko najdemo na njihovi vaktiji praznike, katere so si sami izmislili, kot so Mevlud, različni dnevi skupnih dovišt (med njimi je tudi Ajvatovica, ki je hkrati zbirališče, kjer ljudje javno delajo širk – naj nas Allah obvaruje), lejletur-ragaib, dan džamij, dan Fatihske džume (??), lejletul-berat in še bi lahko naštevali. Predlagamo ti, da uporabljaš koledar, ki se nahaja na naši spletni strani, ker nima praznikov, ki so v nasprotju z Islamom.
Glede 15. Noči meseca ša’bana ti bomo citirali govor nekaterih islamskih učenjakov, ki je že sam po sebi zadosti.
Imam Muhammed ibn Weddah el-Kurtubi z verigo pripovedovalcev od Abdur-Rahmana ibn Zejda ibn Eslema pripoveduje, da je rekel: “Nisem videl nobenega od naših učenjakov, niti islamskih pravnikov, da dajejo pozornost petnajsti noči meseca ša’bana. Nisem nikogar od njih videl, da omenja Mekhulov hadis.“ (Ibn ebi Asim fi es-sunneh, 512; Ibn HIbban, 5665; Taberani fi el kebir, 20/109; Ebi Neim fi el hilajeh, 5/191; Bejheqi fi iman, 5/272, 6628) Ni videl, da ima posebne vrednosti v primerjavi z ostalimi nočmi. (Imam Ibn Weddah, El bid’a we nahia anha, 119)
Imam Ibn Weddah s svojo verigo prenašalcev pripoveduje, da je bilo Ibn Ebu Mulejku rečeno, da Zijad En-Numejri govori, da je nagrada v petnajsti noči ša’bana kot nagrada v noči Lejletul-kadr. Ibn Ebu Mulejke je rekel: “Da sem ga slišal in da je v mojih rokah bila palica, udaril bi ga z njo.“ Zijad je pa bil kadija. (Ibn Weddah, El bid’a we nahia anha, 125, El hawadis wel bid’a, Ebi Bekr et-Tartuši, 235)
Imam Ebu Bekr et-Tartuši pripoveduje od Ebu Muhammeda El-Makdisija: “Da v Bejtul-Makdisu nikoli ni bil namaz regaib. Prvič je pri nas uveden 448. leta po hidžri.“ (El hawadis wel bid’a, Ebi Bekr Tartuši, 238)
Salatur-Regaib (oziroma namaz regaib) je izraz, ki je razširjen med ljudmi, a uporablja se ga za označevanje molitve v 15. noči meseca ša’bana pa tudi za prvi dan meseca redžeba. Uporablja se tudi izraz Es-Salatu el-elfijje, ki je morda med masami slabo znan, a med tistimi, ki uvajajo novotarije, pa zelo dobro.
Rekel je Ibn Redžeb v knjigi “Letaiful me’arif“ na 140. strani: “Kar se tiče namaza (povezanega z mesecom redžebom), ni prišlo nič z verodostojno verigo, a hadisi, ki govorijo o Salatur-Regaibu so slabi in izmišljeni hadisi – sama laž!“
Imam Ebu Šameh pravi: “Kar se tiče elfijje, to je namaz (molitev) v petnajsti noči ša’bana, kateri je dobil tako ime, ker se v njem 1000-krat zrecitira Kul huwallahu ehad. Ta namaz ima 100 rekatov. Na vsakem rekatu se enkrat zrecitira Fatiha, sura El-Ihlas pa desetkrat. To je dolg in utrujajoč namaz, o katerem ni nobenega podatka, razen slabih in apokrifnih. Navadni ljudje so zelo zaneseni z njim. Zaradi njega se v mnogih džamijah v pokrajinah uporabljala osvetlitev. On se opravlja celo noč, a z njim se dogajajo grehi in nepokornosti, mešanje moških in žensk. So različne nenavadnosti, katere strasti ne dovoljujejo, da se jih opiše. Pobožnjaki iz redov navadnih ljudi imajo čvrsto prepričanje v pogledu tega namaza. Šejtan jim je olepšal tako, da ga jim je naredil za temeljni obred Muslimanov.“ (Kitab el baas ala inkar el bid’a wel hawadis, Imam Ebi Šame, 124)
Seveda je ta namaz lahko v večih oblikah.
Cenjeni šejh Muhammed ibn Salih el-Usejmin, ko je bil vprašan o 15. ša’banu je rekel: “Dejstvo je, da post, obeleževanje z recitiranjem ali opravljanje molitev v 15. ša’banu nima osnove. 15. dan meseca ša’bana je kot vsak 15. dan v mesecu. Tisto, kar je znano je, da je bilo ustanovljeno postiti se 13., 14. in 15. vsakega meseca, čeprav je mesec ša’ban izpostavljen kot posebnost (z izjemo meseca Ramadana), in sicer v tem, da se je Poslanec, s.a.w.s., v tem mesecu postil več kot v kateremkoli drugem mesecu. Poslanec se je tako postil ali del meseca ša’bana ali kar cel mesec. Torej, dokler za osebo post ne predstavlja nobenih težav, je priporočljivo povečati post v mesecu ša’banu, tako kot je to počel Poslanec.“ (Šejh Ibn Usejmin, el-Bid’u wel Muhdasat we ma la Asla lahu, str. 612; Fetwe šejha Muhammeda ibn Saliha el-Usejmina, Knjiga 1, str. 190)
Učenjak Abdul-Aziz ibn Baz pravi: “Ni dovoljeno Muslimanu, da to uvaja v Allahovo vero, ne glede ali je to posamično ali skupinsko, tajno ali javno, zaradi splošnega Poslančevega, s.a.w.s., hadisa, v katerem pravi: ‚Kdor stori neko delo, ki ni v skladu s tistim, na čemur smo mi, mu bo zavrnjeno.‘ Obstajajo tudi drugi dokazi, ki kažejo na negiranje novotarij in opozarjanje na njih.“ (Et-tahzir minel bid’a, Abdullah ibn Abdul-Aziz ibn Baz, 26)
Glede tega, kar je rečeno v govoru Imama Muhammeda Ibn Weddaha, Imama Ebu Bekra Et-Tartušija, ibn Redžeba in Imama Abdur-Rahmana ibn Ismaila, znanega kot Ebu Šameh, in imamov tega časa Muhammeda ibn Saliha el-Usejmina in Abdullaha ibn Abdul-Aziza ibn Baza, je jasno, da je posvečanje petnajste noči meseca ša’bana namazu ali nekemu drugemu ibadetu (obliki čaščenja), neutemeljeno in novotarija (inovacija), ki nima osnove v Knjigi (Kur’anu) in sunnetu, niti je to delal nekdo od ashabov Poslanca Muhammeda.
Prosimo Allaha, naj nam pokaže sunnet (prakso Poslanca Muhammeda, s.a.w.s.), kot sunnet, in bidat (versko novotarijo), kot bidat.