Dvigovanje rok v namazu

We alejkumu selam, dragi brat!

Navedli ti bomo dokaze tistih, ki se pozivajo na to, da dvigovanje rok v namazu (večkrat) ni sunnet in tistih, ki pravijo, da ne-dvigovanje rok v namazu (razen pri začetnem tekbiru) JE sunnet. Upamo, da bomo s tem vprašanjem pojasnili mnoge nesporazume, ki se pojavljajo na naših prostorih in s tem rešili nekatere konflikte. Držimo se ajeta, v katerem Bog pravi Muhammedu, s.a.w.s., naj reče: »Reci: ‚Če Ljubite Boga, sledite mene. Potem vas bo On ljubil in vam grehe odpustil.’« (Ali Imran, 31.) in hadisa, v katerem Muhammed, s.a.w.s., pravi: »Molite, kot ste mene videli, da molim.« (Buhari)

Gradivo je vzeto iz knjige »Svojstva Poslanikovog, s.a.w.s., namaza – od abdesta do zikra« in avtor je Safet Kuduzović.

Tekst smo pripravili tako, da si lahko na dnu strani pogledaš footnote.

Džabir b. Semur, r.a., sporoča, da je Allahov Poslanec, s.a.w.s., rekel ashabom (svojim družabnikom): »Kaj vam je, da vas vidim, da dvigujete roke v namazu, kot da so repi vznemirjenih konjev?! Bodite pomirjeni v namazu!«¹

Komentar: Ni dvoma o izpranosti tega hadisa. Dokazovati apokrifnost ni smiselno, ker je imam Muslim takoj po tem hadisu omenil hadis, ki ga pojasnjuje (Džabir b. Semur, r.a., pravi): »Molili smo za Poslanikom, s.a.w.s., in ko smo dajali selam, smo kazali s svojimi rokami levo in desno in nam je zato rekel: ‚Kaj vam je pa kažete s svojimi rokami, kot da so repovi vznemirjenih konjev?! Ko nekdo od vas predaje selam, naj se obrne (z glavo) proti svojemu bratu in naj ne kaže z rokami.’«² Iz takih hadisov vidimo, koliko je potrebno zbiranje vseh hadisov, ki govorijo o nekem predpisu, saj se lahko le na tak način razume njihovo sporočilo. Če bi to zanemarili, potem bi imeli tisti prav, ki pravijo, da ne molijo, ker je Allah, s.w.t., v Kur’anu rekel: »Težko se molivcem,« (prevod sure El-Maun, 4. ajet), ker so zanemarili tisto, kar Vzvišeni, dž.š., pravi po tem, tj. kateri kategoriji molivcev se preti. Zato islamski učenjaki prepovedujejo, da se jemlje za dokaz neki ajet ali hadis, ne da bi se pretehtalo vse, kar je rečeno o določenem šeriatskem vprašanju.

Imam ehli-sunneta Ahmed b. Hanbel pravi: »Če se ne pretehtajo vse poti nekega hadisa, isti se ne more razumeti.«

Jahja b. Mein trdi: »Če ne zberemo en hadis s stotih poti, ne bomo prišli do resnice.«

Imam Buhari pravi: »Tisti, ki se sklicuje na ta hadis in ga vzame za dokaz, da se ne dvigujejo roke v namazu, nima nikakršne veze s šeriatskim znanjem. Znano je, da hadis govori o tešehhudu (sedenje v molitvi).«³

Ibn Huzejme je v svojem »Sahihu« na podlagi tega hadisa napisal poglavje pod naslovom »Ukor tistemu, ki kaže levo in desno, ko predaja selam v namazu«⁴

Berra b. Azib, r.a., pravi: »Videl sem Poslanca, s.a.w.s., da je, ko je stopil v namaz, dvignil svoje roke v višini ušes, a zatem jih ni več dvigoval, dokler ni končal z namazom.«⁵

Komentar: Imam Nevevi pravi: »Ta hadis ni točen po mišljenju vseh hadiskih učenjakov.«

Od njih so Sufjan Sevri, imam Šafija, Abdullah b. Zubejr, Humejdi (šejh Buharija in avtor »Musneda«), imam Buhari, Ibn Dževzi, imam Ahmed, Jahja b. Mein, Darimi, Bejheki, Bezzar, Šuabe, Ibn Hadžer… Vsi učenjaki so se strinjali, da je Jezid b. Ebi Zijad temu hadisu dodal: »…a zatem jih ni več dvigoval, dokler ni končal z namazom.«⁶

Alkame prenaša, da je Ibn Mesud, r.a., vprašal: »Ali bi radi, da vam molim, kot je molil Poslanec, s.a.w.s.?« Potem je molil in ni dvigoval rok, razen pri začetnem tekbirju. V drugem Ibn Mesudovem sporočilu pa je: »Molil sem za Poslancem, s.a.w.s., Ebu Bekrom, Omerom in niso dvogovali rok, razen pri začetnem tekbiru.«⁷

Komentar: Ta hadis nima popolnih lastnosti pravilnosti in največji imami ummeta so ga ocenili za neverodostojnega, kot so: imam Šafija, Buhari, Ahmed, Abdullah b. Mubarek, Ebu Hatim, Darimi, Ebu Davud, Jahja b. Adem (šejh imama Ahmeda), Darekutni, Bejheki, Bezzar, Ibn Abdulberr, Nevevi, Ibn Dževzi, Ibn Hibban, Mubarekfuri in drugi⁸

Zaradi tega se ocena Tirmizija, Ibn Hazma in Albanija o pravilnosti tega hadisa ne more vzeti pred oceno omenjenih imamov, ki soglašajo, da je neverodostojen. Ta hadis je najmočnejši dokaz od učenjakov, ki ne zastopajo dvigovanje rok v namazu.

Prav tako se prenaša, da je Ali, r.a., molil in da ni dvigoval rok, razen pri začetnem tekbiru.⁹

Komentar: Ta rivajet je slab. Za neverodostojnega so ga ocenili imam Buhari, Sufjan Sevri, Darimi, Šafija in Nevevi¹⁰

Apokrifni hadis: »Ni priznan namaz tistega, ki dviguje roke.«¹¹

Komentar: Ta lažen hadis ni dovoljeno niti omenjati, a ga omenjamo z namenom, da se nanj opozori. Prepovedano se je sklicevati na laži v tuzemskih zadevah, kaj šele ko govorimo o veri, ki je zgrajena na čvrstih in neuničljivih osnovah, ki obstajajo vse do Sodnega dne!?

Po omenjenih komentarjih lahko vidimo slabost in nesprejemljivost omenjenih »dokazov«. Poleg tega, ko bi predpostavili (seveda predpostavljanje ni dovoljeno kot dokaz), da so hadisi o ne dvigovanju rok v namazu verodostojni, spet se ne bi delalo po njih, ker se daje prednost dokazom, ki nekaj potrjujejo, a ne ki nekaj negirajo. To je znano fikhsko pravilo. Prav tako, če bi vzeli to predpostavko, bi bila dokaz, da dvigovanje rok v namazu ni obveznost, ampak sunnet, kateri se večkratno nagrajuje.

Ibn Dževzi pravi: »Ali obstaja nekaj bolj pokvarjenega od dokazovanja s temi hadisi (o ne dvigovanju rok v namazu), ki jasno nasprotujejo sahih hadisom, a oni se nahajajo v najbolj verodostojnima zbirkama pod nebeškim svodom, v Buharijinem »Sahihu« in Muslimovem »Sahihu«.«

Imam Buhari trdi: »Vsa sporočila, ki navajajo ne-dvigovanje rok, so neverodostojna.¹² Zato je Buhari napisal posebno delo o dvigovanju rok v namazu. V njem je zbral vse hadise in popolnoma dokazal, da je to bila praksa Allahovega Poslanca, s.a.w.s., njegovih ashabov in učenjakov selefa. To mubarek delo se začenja z besedami: »Odgovor tistim, ki zanikajo dvigovanje rok, ko se spuščajo na ruku in vračajo z njega…«¹³ Po besedah in dokazih najbolj učenih Allahovih sužnjev v hadisu in druge uleme je resnično odvečna razprava o pravilnosti navedenih šeriatsko-pravnih dokazov.

Dragi brat!

Sedaj je odvisno od tebe ali boš sprejel omenjene dokaze ali pa boš obrnil glavo od njih. Ali ni že dovolj, da so ti dokazi omenjeni v Buharijinem in Muslimovem Sahihu? Ali ni logično, da je Poslanec, s.a.w.s., molil le na en način in ne na več načinov? Ali ni jasno, da NE OBSTAJATA dva hadisa, ki si nasprotujeta? Ali ni Ebu Hanife, na katerega se sklicujejo Muslimani na območju Slovenije, Hrvaške, BiH, Albanije, ČG itd., rekel, da če najdemo boljši dokaz od njegovega, boljšo fetvo od njegove, boljše sporočilo od tistega, ki ga ja on vzel, da ga sprejmemo?!

Razmisli, ker prvo, za kar boš vprašan na Sodnem dnevu, bo tvoja molitev!

Upamo, da smo ti odgovorili na vprašanje…

1 – Buhari v Refeul-jedejni, str. 75/64, Bejheki 2/109/2524 in v Marifetus-sunen, 2/417/3256, Ibn Ebi Šejbe, 1/212/2432, Ibn Munzir v El-evsatu, 3/138/1383.

2 – Buhari v Refeul-jedejni, str. 67/51 in v Et-tarihu, 3/3/78, Ibn Ebi Šejbe, 1/216/2427. Imam Buhari, ko je navedel to sporočilo str. 68/52, pravi: »Žene ashabov so bolj podkovane (v znanju od tistih, ki zanikajo dvigovanje rok) in dvigovale so svoje roke v namazu.« To je dokaz, da imam Buhari to sporočilo smatra kot dobro.

3 – To so prevedene besede imama Buharije iz njegovega poznanega dela Refeul-jedejni, str. 90/79

4 – glej Sahihu Ibn Huzejme, 1/361

5 – Darekutni, 1/295/1116, Ebu Davud, 1/143/684, Bejheki, 2/110-111/2528

6 – El-medžmua, 3/402, El-mevduat, 1/22, Et-talhis, 1/363, Najlul-evtar, 2/180, Et-tuhfe, 2/96

7 – Darekutni, 1/295-296/1120, Bejheki, 2/112/2531, 2534, Tirmizi, 2/95/257, Ahmed, 1/388/3681, Ebu Davud, 1/143/683, Ibn Dževzi v El-muvduat, 1/21-22, Ibn Ebi Šejbe, 1/213/2441, Ebu Jala, 8/453-454/5040, Hadis je Tirmizi ocenil dobrim, a sahihom Ibn Hazm in Albani.

8 – glej Et-talhis, 1/364, Et-tuhfe, 2/97, El-medžmua, 3/403, El-hulasa, 1/354, El-mevduat, 1/21, Tenkihul-kelam, str. 280-281 in Siradžul-muttekih, str. 160

9 – Bejheki, 2/114 muallekan, Buhari v Džuzu refail-jedejni, str. 46/30

10 – glej El-medžmua, 3/403 od imama Nevevija

11 – Ibn Hibban v El-medžruhine, 2/383 (muallekan), Dževzekani v El-ebatil, 2/12, Ibn Dževzi v El-mevduatu, 1/21 in pravi: »Hadis ni pravilen.« Hafiz v El-talhisu, 1/365 pravi: »Beleži ga tudi Hakim v El-mudhlu in pravi, da je apokrifen.« Glej tudi Tenkihul-kelam, str. 292-283

12 – glej Refeul-jedejni, str. 96/84

13 – Prevedene besede imama Buharije iz njegovega dela Refeul-jedejni, str. 17/20