Muslimanski zakon, poroka in poroka med Muslimanom in nemuslimanko
Muslimanu je sicer dovoljeno vzeti za ženo ehlul kitabijko (kristjanko ali Židinjo), če je svobodna (tj. ni sužnja) in krepostna (devica). To Allah jasno pravi v Kur’anu: »Od danes so vam dovoljene vse dobre jedi in hrana tistih, ki so prejeli Knjigo. Tudi vaša hrana je dovoljena njim. Dovoljene so vam krepostne vernice in krepostne hčere tistih, ki so prejeli Knjigo pred vami, če jim izročite poročne darove v želji po ženitvi, ne pa da bi se vdajali razvratu in jih jemali za priležnice. Odpadniku od vere ne bodo nič koristila njegova dobra dela. Na Onem svetu bo med nesrečnimi!« (Kur’an, 5. sura, 5. ajet)
Vsekakor je bolje, da se Musliman poroči z Muslimanko (vernico – tisto, ki spoštuje načela Islama (npr. je pokrita) in moli – če ne moli, se ni dovoljeno z njo poročiti!!), saj mora razumeti, da mu bo žena vzgajala otroke. Priporočamo Muslimanom, da trikrat razmislijo, preden se podajo v nekaj takega (zakon z nemuslimanko).
Kar se tiče poroke z žensko, ki ni Muslimanka niti ehlul kitabijka, se Muslimanu ni dovoljeno poročiti z njo, saj je Allah to tudi v Kur’anu prepovedal.
Predlagamo ti, da si ogledaš naslednji dve oddaji, v katerih boš dobil odgovor od šejha Yusufa Estesa (poglej cel video, ker šejh odgovori na več vprašanj).
Kako izgleda obred…
Napisali bomo malo daljšo razlago, ker se zavedamo, da je veliko Muslimanov neporočenih in da ne vejo, da se je poročiti zelo lahko v Islamu.
Muslimanski zakon in poroka
Predpis zakona
Zakon je predpisan in dovoljen z besedami Vzvišenega Allaha: »…se poročite, a le s tistimi, ki so vam dovoljene – z dvema, tremi ali štirimi. Če pa se bojite, da ne boste mogli biti vsem enako naklonjeni, se poročite le z eno…« (Kur’an, 4. sura, 3. ajet)
»Možite in ženite neomožene med vami, tudi krepostne služabnike in služabnice.« (Kur’an, 24. sura, 32. ajet)
Zakon ni samo dovoljen, ampak je tudi obvezen (vadžib) tistemu, ki je v mogočnosti, da vzdržuje svojo soprogo in ima potrebo po njej. Na tak način se bosta zakonca zaščitila od greha, arab. zine. Predpis zakone je, da je to sunna.
Smisel zakona
Je predvsem obstanek človeške vrste zaradi potomstva, ki je rezultat zakona. Smisel je tudi medsebojno sodelovanje in pomoč v vzgoji in ohranitvi svojega potomstva. V zakonu bodo zakonci tudi ohranili čistost svojih spolnih organov od bolezni.
Pogoji za pravilnost poroke
- Zaščitnik (welij)
Če je ženin oče Musliman, je to on, a če ni, potem je nekdo drug od njenih sorodnikov. Če pa v (bodoči) ženini družini ni Muslimanov (torej, če je sprejela Islam), potem je to nek Musliman (ki si ga dekle samo izbere). Pogoji so torej (da je welij): Musliman, moški, polnoleten, pameten in svoboden.
- Dve priči
Morata biti Muslimana in pravična, ker Allah pravi: »In kot priči vzemite dva pravična človeka« (65. ajet, 2. ajet)
- Dogovor za ženitev
V dogovoru je najbolj pomembno, da mož ali pa njegov zastopnik reče weliju: »Daj mi za ženo to in to (navede ime).« Welij mu pa mora reči: »Dajem ti jo (njeno ime).« In mož potem reče: »Vzel te bom za svojo ženo.« (seveda mora tudi bodoča žena privoliti v zakon, saj je Poslanec, s.a.w.s., prepovedal prisiljene zakone)
- Poročno darilo (mehr)
Mehr je poročno darilo, ki se ga izroči ženi, ker je postala možu dovoljena. Dajanje mehra je vadžib, ker je Allah rekel: »Iz srca izročite ženam poročna darila.« (4. sura, 4. ajet) in Poslanec, s.a.w.s.: »Zahtevaj nekaj za svoje poročno darilo pa naj bo to železni prstan.«
Ko se izpolnijo ti štirje pogoji, je poroka šeriatsko pravilna in par lahko začne živeti svoje skupno življenje (postaneta mož in žena).
Torej, da povzamemo »postopek«: Bodoči mladoporočenec ali nekdo v njegovem imenu (če je mladenič sramežljiv) gre do welija in ga vpraša za roko njegove hčerke. Če ta privoli, je potrebna še privolitev bodoče mladoporočenke (seveda se bodoča mladoporočenca vidita in spoznata). Če ona privoli, je potrebno dobiti še 2 priči (Muslimana) in določiti mehr, ki ga bodoči mladoporočenec da dekletu in od tega trenutka dalje sta poročena (opomba: Potrebno je še, da je nekdo tu, ki ju bo poročil. V islamski državi bi to bil kadija.).
Allah pa seveda najbolje ve.
Niso potrebne ceremonije niti imam (hodža) in druge novotarije (Nekatere hodže so v vero uvedli razne novotarije pri tem lepem obredu pa tako pred poroko zahtevajo še neke stvari, ki niso del Poslančeve prakse.), ki so jih Muslimani na nekaterih področjih sveta (na žalost) prevzeli od drugih religij.