Odnos med Muslimanom in nevernikom

Da bi ti lahko odgovorili na vprašanje, moramo najprej definirati, kaj to pomeni »prijateljevanje« za Muslimane. Torej, mi, ko govorimo o prijateljevanju, mislimo na izkazovanje ljubezni in naklonjenosti, a to je popolnoma nedovoljeno. Naj naštejemo samo dve vrsti prijateljevanje, ki ju definira šejh Al-Hudejr, a to sta: Muwalatun kubra in Muwalatun sugra.

Pod prvo frazo štejemo: da ljubiš nevernikovo vero, prepričanje, da pomagaš nevernikom v boju proti Muslimanom, da slediš, hvališ in smatraš kot pravilna njihova prepričanja. Taka vrsta prijateljevanja je popolnoma prepovedana in Musliman s tako vrsto prijateljevanja avtomatsko zapusti Islam – torej, postane sam nevernik.

Pod drugo vrsto (Muwalatun sugra) pa spada, npr.: da jim daš posebna mesta v skupnosti, da jim daš počast, da jim daš pomembno funkcijo nad Muslimani (npr., v islamski državi, da neverniku daš mesto namestnika, vozača), da jim daš posebno čast na poti, da jih pozdraviš s selamom (oni morajo prvi pozdraviti s selamom, a na to Musliman odgovori samo z »we alejkum« – tako je rekel Muhammed, s.a.w.s.), da jim prvi ponudiš roko (pri rokovanju), da jim čestitaš praznike. Taka vrsta prijateljevanja ne negira Islam posameznika, ampak predstavlja delo velikega greha.

Allah, ko govori o prepovedi v Kur’anu, pravi:

»O, verniki! Ne izbirajte si zaščitnikov med Judi in kristjani…« (5. sura, 51. ajet)

Zakaj citiramo ta ajet? Zato ker je čudežno pravilno preveden na slovenski jezik (prevod: Erik Majaron). Allah, s.w.t., v Kur’anu, ko govori o teh odnosih, vedno omenja besedo »ewlija«. Ewlija pa pomeni zaščitnik, a večina prevajalcev je prevedla to besedo kot prijatelj in to je popolnoma narobe, saj s tem menja kontekst celotnega ajeta. Ewlija je množina od besede welij, a El-Welijj je tudi Allahovo ime in pomeni »Zaščitnik« . Muhammed, s.a.w.s., je rekel: »Ni poroke brez welij.« Kaj je tu beseda welij? Nikakor ne more biti »prijatelj«, saj je nelogično, ampak pomeni »zaščitnik«.

Drugo besedo, ki jo Allah, s.w.t., uporablja v Kur’anu je »bitana«:

»O, verniki! Pristne prijatelje si izbirajte le med seboj…« (3. sura, 118. ajet)

Čisto originalno beseda »bitana« pomeni: »notranji del obleke«. Torej ne izbirajte jih za zelo, zelo, zelo tesne prijatelje, katerim govorite vaše najbolj intimne skrivnosti. V tefsirju je tudi omenjeno za primer tega ajeta, da je Omer ibn Hattab, r.a., rekel človeku, ki mu je priporočil dečka iz Hire, da bi mu bil pisar: »Izbral bi si s tem nekoga za pristnega sodelavca, ki ni vernik!«

Še en point, ko govorimo o tem, je, da se Musliman (moški) lahko poročijo z dekletom, ki je od ljudstva Knjige. Tako Kur’an govori. Torej, neumno bi bilo reči, da se lahko poroči s kristjanko ali Judinjo, a da ne sme biti z njo prijatelj?! Čudno, kajne?

Ali pa da ne govorimo o tem, da moramo Muslimani biti dobri s svojimi starši, ne glede na to ali so ali niso Muslimani. Najboljši primer za to je naslednji dogodek:

Beležita Buhari in Muslim, da je Esma, naj je Allah z njo zadovoljen, rekla: »Dokler je bil Allahov Poslanec, s.a.w.s., živ, mi je prišla mati, ki je bila še vedno poganka, pa sem Allahovega Poslanca, s.a.w.s., vprašala: ‚Prišla mi je mati, ki še vedno ni zainteresirana, da sprejme Islam. Ali lahko z njo ostanem pristna?‘ ‚Lahko, ostani z njo v dobrih odnosih!‘ je odgovoril.«

Poleg tega Allah, s.w.t., omenja v Kur’anu naslednje (ne glede katere vere ste):

»Allah vam ne prepoveduje delati dobrega in biti pravični do tistih, ki se ne bojujejo z vami zaradi vere in ki vas ne priganjajo z vaših domov. Allah resnično ljubi pravične.« (60. sura, 8. ajet)