UVOD
Zgodilo se je okoli 8 mesecev nazaj, ko sem se pogovarjal z imaminim bratom. Omenil mi teorijo evolucije človeka in prisluhnil sem mu. Na začetku je govoril splošne stvari o teoriji evolucije, a nato me je vprašal: »Kako oni vedo, da je avstralopitek imel dlake?«
Naenkrat se je odprlo novo poglavje v mojem življenju. Hotel sem vedeti vse, kar se tiče teorije evolucije. Priporočil mi je dokumentarni film od Haruna Yahye »Rušenje teorije evolucije«. Vzel sem ga in ga doma natančno pregledal. Šok! Vsa ta leta od 5. razreda dalje so nas učili, da je človek nastal iz prednikov podobnim opicam, a sedaj z enim samim dokumentarcem sem se prepričal, da je to le bajka. Od tistega dne dalje berem knjige, učbenike, članke, web-strani, ki govorijo o tej izmišljotini in sedaj imam dovolj znanja, da vam to predstavim.
DREVO ČLOVEKA
Darwinova teorija o evoluciji človeka temelji na tezi, da so obstajale prehodne form, katere so ga ustvarile takega, kakršen je danes.
Na podlagi te teze so ustvarili 4 osnovne kategorije:
- Australopithecus
- Homo habilis
- Homo erectus
- Homo sapiens
Australopithecus
Zadnja živalska oblika pred nastankom človeka je bila avstralopitek ali južna opica. Prve najdbe avstralopiteka sodijo že v leto 1924. večino najdb pa so našli od sedemdesetih let 20. stoletja dalje. Najbolj znani raziskovalci so člani družine Leakey. Mary in Louis Leakey sta leta 1979 našla odtise stopinj treh osebkov te vrste na območju Laetoli v Severni Tanzaniji.Ugotovila sta, da so bile stopinje odtisnjene v vulkanski prah bližnjega vulkana Mount Sadiman. Ti osebki naj bi hodili vzravnano, uporabljali roke za prenašanje bremen, nabiranje hrane. Uporabljal je veje in kosti, kot orodje.
Homo habilis
Homo habilis je bil doma iz Kenije in severne Tanzanije. Uporabljal je preprosto kamnito orodje (od tod »habilis«, tj. »spretni« človek), njegova lobanja pa je bila presenetljivo podobna lobanji današnjega človeka. Možganska prostornina 650-800 cm3 je bila precej manjša kot pri Homo sapiensu s povprečno prostornino 1400 cm3. Velik je bil 1,2-1,25m. Lahko je popolnoma iztegnil noge, kar avstralopitek ni mogel. Roke je imel spretnejše, kot sodobniki in uporabljal je preprosto kamnito orodje, kot je prodnjak. Morda je homo habilis že prekoračil prag od živali k človeku in je njegovo sporno rodovno ime Homo torej upravičeno.
Homo erectus
Homo erectus (»pokončni človek«) se je razvil iz Homo habilisa. Homo erectus je bil v marsičem podoben današnjemu človeku kot Homo habilis, po drugi strani pa je kazal opičjim podobne značilnosti. Živeli so pred 2-1,2 milijona let v različnih delih Afrike. Visok je bil 1,6-1,7 m. Prostornina možganov je bila 800-1200 cm3. Mlajše najdbe kažejo, da se je njegova prostornina možganov večala. Uporabljal je boljša orodja, kot so pestenjaki.
Neandertalec
Prve fosilne ostanke neandertalca so odkrili delavci v kamnolomu v dolini Neander pri nemškem mestu Düsseldorf leta 1856. ta vrsta je bila zelo prilagojena na hladna območja (npr.: zelo močne kosti in mišice, plosko čelo, močni nadočesni loki, velik nos, ki je omogočil segrevanje zraka pred vdihom v pljuča). Njegova prostornina možganov je bila enaka prostornini današnjega človeka. Kljub temu pa ni mogel razločno govoriti, ampak je uporabljal mimiko.
Homo sapiens
Geološko najstarejše oblike homo sapiensa, »pametnega človeka«, se navezujejo neposredno na oblike Homo erectusa. Pokazale so se v različnih delih sveta v različnih podvrstah in povzročile znanstvenikom nemalo preglavic pri uvrščanju v rodovnik. Na koncu so ga uvrstili v eno izmed vej od arhaičnega mislečega človeka. Razvil naj bi se pred 95.000 leti. Njegovo orodje je dobivalo estetski videz.
