Kdo odloča?
Kar se tiče odločanja, kateri hadisi so izmišljeni, kateri niso, kateri so slabi, a kateri verodostojni – takih muk in naporov so nas obvarovali islamski učenjaki. Pri proučevanju hadisov v Islamu obstaja posebna znanost, ki se ukvarja s proučevanjem ravij (ljudi, ki so prenašali hadis). Muslimani imajo odliko nad drugimi narodi, ker so njihova Knjiga in besede Njihovega Poslanca prenesene od zaupljivih in verodostojnih ljudi. Tako imajo Muslimani verigo do njihovega Poslanca za razliko od Judov in kristjanov, ki te verige nimajo.
Kako se odloča?
Ulema (islamski učenjaki) je, da bi nek hadis bil verodostojen, postavila pet pogojev:
- Da je veriga prenašalcev združena. Tj. da je vsaka oseba v verigi prenašalcev slišala hadis od druge, ta od druge in tako vse do Poslanca, sallallahu aljehi we sellem.
- Da so ravije (prenašalci) zaupljivi in verodostojni. Učenjaki so se podrobno pozanimali o stanju ravij in napisali na tisoče knjig, ki govorijo o stanju vsakega človeka – ali je iskren, ali ni, ali laže, ali ne laže itd. Tako da tudi dandanes, kdor želi preveriti nekega ravija, lahko vzame neko od teh knjig učenjakov in pogleda, kaj ulema pravi o njem.
- Da so ravije precizni v prenašanju hadisa. Tj. da veliko ne grešijo pri prenašanju hadisa. Kako učenjaki vejo, kdo je precizen in kdo ne? Tako, da bodo en isti hadis določenega ravija primerjali s hadisi drugih ravijev, o katerih se je celoten islamski ummet strinjal, da so zaupljivi in verodostojni, kot so imam Ahmed, Malik, Šafija in drugi. Če se njegov hadis, na primer, sklada z drugimi, potem je on precizen, a če odstopa, potem ni precizen.
- Da ravija, ki prenaša hadis, ne bode nasproten v svojem hadisu drugem raviji, ki je bolj zaupljiv in precizen od njega.
- Da hadis nima neke skrite slabosti, ki je znana tem velikim učenjakom.
Ko hadis izpolni vseh teh pet pogojev, je verodostojen, a če mu manjka samo en od teh pogojev, potem hadis ni verodostojen in je lahko slab ali zelo slab ali pa v skrajnem primeru izmišljen hadis.
