Teorija evolucije človeka – 2. del

0

STVARNOST DREVESA

V naslednjem poglavju vam bom poskušal približati stvarnost človeškega drevesa. Videli boste, da stvari niso take, kot se na prvi pogled zdijo.

Avstralopitek: Navadna opica

Kratko in jedrnato: VSE VRSTE AVSTRALOPITEKA (A. Afarensis, A. Africanus, A. Robustus in A. Boisei) SO IZUMRLE OPICE, KATERE NAS SPOMINJAJO NA DANDANAŠNJE! Če primerjamo okostje avstralopiteka in šimpanza, bomo opazili, da sta skoraj identična (volumen lobanje, 130 cm, samec večji od samice, bližina oči, zgradba spodnje čeljusti, dolge roke in kratke noge…).

Levo: lobanja avstralopiteka, desno: lobanja šimpanze – Ali si nista podobna?

Prav te lastnosti so pripeljale do izuma »dvonožnosti«. Evolucionisti trdijo, da čeprav ima avstralopitek enake lastnosti kot  dandanašnje opice, je za razliko od njih hodil vzravnano. Prav tu pa so našli ogromno dokazov, kateri so uničili to trditev.

Lord Solly Zukerman in profesor Charles Oxnard sta to jasno dokazala. Zukerman je s svojimi 5 specialisti prišel do zaključka, da so avstralopiteki bili le navadna skupina opic in da definitivno niso bili dvonožci, čeprav je bil Zukerman sam evolucionist. Charles E. Oxnard je prikazal, da je skeletna struktura avstralopiteka enaka dandanašnjemu orangutanu. Leta 1994 je neki tim z Liverpoolske Univerze v Angliji prevzel popolno odgovornost nad zaključkom. Po končanih raziskavah so samo še potrdili, da so avstralopiteki četveronožci. Skratka avstralopiteki nimajo nikakršne veze s človekom.

Homo habilis: Človek ali opica?

Habilis je iz kategorije »homo«, kar pomeni, da je človeška vrsta in da je njegov skelet vzravnan. Njegov lobanjski volumen je dvakrat večji od avstralopiteka in skelet je zelo podoben človeškemu. To celo s stani evolucijske teorije ni možno in zato so evolucionisti izumili »vmesne forme«, ki so bile potrebne, da se je človek drastično spremenil. Začetniki tega so Leakeyevi, ki so v 60-ih našli veliko pripadnikov te vrste.

Nekateri fosili iz 80-ih so popolnoma spremenili to trditev. Bernard Wood in C. Loring Brace sta trdila, da bi Homo habilis moral nositi ime Australopithecus habilis, kar pomeni »Južnoafriška opica sposobna za koriščenje preprostega orodja«. Naslednje lastnosti kažejo, da je ta vrsta opičjak: dolge roke, kratke noge, prsti prilagojeni za plezanje, struktura spodnje čeljusti, lobanjski volumen (500 cm3)… Holly Smith je leta 1994 analizirala zobe od avstralopiteka, Homo habilisa, Homo erectusa in Homo neandertalensisa in rekla, da so Avstralopiteki in Homo habilisi opce, a da Homo erectus in Neandertalec spadata pod ljudi.

Dve navadni opici!

V toki istega leta so Fred Spoor, Bernard Wood in Frans Zonneveld analizirali polkrožen kanal v notranjosti ušesa pri človeku in opicah. Ti kanali nakazujejo na hojo osebkov, in sicer ali je hodil vzravnano ali pa ne. Na koncu so priznali, da je Homo habilis opica, a Homo erectus človek.

Zaključki:

  1. Fosili »homo« habilisa niso homo.
  2. Homo habilis in avstralopitek nista vzravnano hodila in zato nimata nikakršne veze s človekom.

Pustite odgovor

Your email address will not be published.